Veliko je bilo odzivov na mnogo prezgodnjo smrt branilca Fiorentine Davida Astorija, toda nobeden od njih se vas ne bo tako dotaknil, kot »pismo kapetanu« italijanskega soigralca in prijatelja pokojnika Riccarda Saponare.
Vsaka dodatna beseda je v tem primeru odveč, Saponara je v pismu povedal vse. Prevedenega iz italijanščine vam ga v celoti ponujamo spodaj.
"O kapetan, moj kapetan. Zakaj nisi prišel na zajtrk? Zakaj nisi prišel spiti svoj priljubljeni pomarančni sok?
Zdaj nam govorijo, da življenje teče naprej, da moramo gledati naprej, ampak kakšen okus bo imelo življenje brez tebe? Kdo bo zdaj prišel vsako jutro v kavarno in nas obsijal s svojim nasmehom?
Kdo nas bo radovedno spraševal, kaj smo počeli prejšnjo noč, da se bomo imeli čemu smejati?
Kdo bo vodil račune mladih igralcev in bil odgovoren tudi za tiste izkušene? Kdo bo začel igro ’pepčka’ in jezil Marka? Kdo bo začenjal debate o Masterchefu, restavracijah v Firencah, TV-serijah in tekmah, ki smo jih odigrali?
Na čigava ramena se bom lahko oprl po napornem treningu? Vrni se, saj moraš do konca pogledati La La Land, da ga boš lahko analiziral kot ostale filme?
Vrni se v Firence, čakajo te, da podaljšaš pogodbo zaradi vseh pozitivnih stvari, ki nam jih prinašaš vsakodnevno. Pridi iz te preklete sobe, jutri te pričakujemo, ko nadaljujemo s treningi.
V življenju obstajajo ljudje, ki jih dobro poznaš, a se nikoli ne povežeš z njimi. Obstajajo pa tudi ljudje, ki te takoj pričakajo z nasmehom: Dobrodošel v Firence, Riki.
Kjerkoli že si zdaj, še naprej boš čuval naš gol in nas vodil na pravo pot. O kapetan, moj kapetan. Za vedno moj kapetan."
