Predvideli so mu veliko kariero, v dresu Albiona je debitiral z golom, on pa je razmišljal o samomoru

Danes je star 25 let, še nedolgo tega pa so mu prerokovali veliko kariero. Govorili so o tem, da bo postal steber obrambe enega od velikih klubov. Toda življenje je šlo svojo pot, tako da je Steven Caulker trenutno član angleškega drugoligaša Queens Park Rangersa. Leta 2012 je debitiral v dresu angleške izbrane vrste in takoj zabil gol. Cel svet je bil takrat njegov, vse je šlo v pravo smer, a ni bilo tako, sledil je hud padec, ki bi se lahko končal na tragičen način.

Kljub še vedno relativno mladim letom je zamenjal že osem klubov, kariero je začel pri Tottenhamu, ki ga je posojal Yeovilu, Bristol Cityju in Swanseaju. Za Spurse je tako zbral 29 nastopov in zabil dva gola. Pred štirimi leti pa ga je Tottenham prodal Cardiffu in zanj iztržil 9,15 milijona evrov. Samo leto pozneje je za 10,75 milijona odšel v QPR. Tudi ta ga je nato posojal. Najprej za pol leta v Southampton, potem pa v začetku leta 2016 še za slabih pet mesecev v Liverpool, kjer je nastopil na štirih tekmah.

Pred začetkom pretekle sezone se je vrnil v QPR, do konca oktobra je zbral trinajst nastopov, nato pa nogometno povsem izginil. V teh dneh pa se je odločil svojo zgodbo povedati angleškim medijem. Razkril je, da se je boril z depresijo. "Vedno mislimo, da vam denar daje neko varnost. Toda ko sem bil v Southamptonu sem dojel, da sem psihično povsem strt. Nisem igral, kariera je šla navzdol in moral sem se z nekom pogovoriti. Zdravniki so mi poskušali pomagati in mi govorili, naj grem na igrišče in se na ta način izrazim. Niso razumeli, kaj se dogaja v moji glavi," je povedal Caulker.

Vendar pa so se težave začele že zelo zgodaj, v najstniških letih. Kot je razkril, se je v času, ko ga je Tottenham posodil Bristol Cityju, vsak dan zabaval do pete ure zjutraj. Sobo je imel blizu nočnih lokalov in dveh kazinov. "Ob tem sem imel toliko denarja, kolikor ga nikoli prej nisem niti videl. Moje slabe odločitve pa so pozneje prišle za mano in me preganjale."

Igre na srečo so mu odnesle veliko denarja, letos pa bi se vse skupaj lahko končalo tragično. Na koncu predora preprosto ni več videl luči. "Te stvari me niso skrbele, vedel sem, da je nogomet moja rešitev. Vsak dan sem kockal. Sem odvisnež, odvisen sem od zmagovanja, kar ljudje pravijo, da je v nogometu pozitivno, nikakor pa ni pozitivno, ko je govora o igrah na srečo. Leta sem se sovražil zaradi svoje odvisnosti in se spraševal, zakaj ne morem biti tak kot drugi. Preganjala me je bolečina zaradi izgubljenega denarja, sram me je bilo in to me je žrlo. Rešitev sem iskal v alkoholu, opijal sem se do nezavesti, da ne bi nič čutil. Stvari so ušle iz nadzora. Decembra sem izguil veliko denarja. Uvidel sem, da ne morem rešiti sveta, končno sem dojel, da na ruleti ne morem zmagati. Postalo mi je vseeno. Ničesar nisem čutil in veliko sem razmišljal samomoru. To so bili črni časi," je iskreno priznal Caulker.

Izgubil je okoli 70 odstotkov tistega, kar je zaslužil z nogometom. Marca letos je ostal še brez vozniškega dovoljenja. "Zaradi sina sem se spremenil, nehal sem piti in kockati. Dolgo sem se sovražil, moram se naučiti, da se bom imel rad. Uživati moram v nogometu, nočem, da bi na Googlu videl svoje ime v povezavi s slabimi stvarmi. Zelo sem vesel, da sem še vedno živ," je iskreno pripoved zaključil nogometaš QPR-ja.

Caulker s svojo zgodbo skuša pomagati nogometašem, ki mogoče preživljajo podobne travme. Skrbi ga za njih. Mogoče jim bo pomagal s svojo zgodbo. "Nogomet se ne zna spopasti z duševnimi težavami. Mogoče se te stvari malo spreminjajo, a podpornih mehanizmov navadno ni. Govoril sem z veliko igralci, ki so jim svetovali, naj gredo v kliniko za premagovanje odvisnosti, a so to možnost zavrnili. Dobro se zavedajo, da bi s tem izgubili mesto v ekipi," je razložil Caulker in opozoril, da je ta težava veliko bolj pogosta in kompleksna, kot bi si marsikdo mislil.