Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
nu
nu
15.10.2015 13:57:23
Deli članek:

Nogomet moška igra? Med nakupovanjem vidim več kontakta!

Profimedia

Legendarni škotski nogometaš Kenny Burns pravi, da nogomet ni več to, kar je nekoč bil. V njegovih časih so se tepli, da je tekla kri.

Daleč stran so leta, ko je bil Nottingham Forest najboljši klub v Angliji, ko je zmagoval tudi v Evropi. Rdeče-bela vojska je pod vodstvom kultnega strokovnjaka Briana Clougha med leti 1975 in 1993 osvojila naslov prvaka, dva naslova najboljšega v Evropi, evropski superpokal in tudi štiri ligaške pokale. Ogromno zaslug za to je imel tudi Kenny Burns, robustni nogometaš iz Škotske, ki je dres Nottinghama nosil štiri leta. Ko je prišel tja, je bil sprva napadalec, nato ga je Clough pretvoril v branilca in zadel v polno. Burns je bil s svojim robustnim načinom igre prava nočna mora za tekmečeve nogometaše, v tistem času se ga je prijel sloves enega najbolj krvoločnih igralcev na Otoku.

Tedaj so bili grobi starti, udarci s komolcem in podobni prijemi drugače obravnavani kot danes, ko je fizično nasilje v nogometu strogo prepovedano. In danes 62-letnega Burnsa to še kako moti. "To so bili drugačni časi. Če si imel priložnost, da si zbil centralnega napadalca, si pač ga. Ko zdaj gledam nogomet, je vse drugače. Danes med nakupovanjem v Asdi vidim več fizičnega kontakta kot na zelenicah," se je slikovito izrazil Burns in postregel še z anekdoto, povezano s slovitim Kevinom Keeganom: "V evropskem finalu smo igrali z njegovim Hamburgom. Ko je šla dolga podaja nanj, sem vedel, da bom v težavah, če ga bom spustil mimo. Zato sem iztegnil roko in ga zbil na tla. Keegan, evropski nogometaš leta, je ležal tam na tleh in cvilil, da ne more dihati. Pokleknil sem k njemu in mu dejal: 'Ne skrbi, čez minuto se te bom spet lotil.' Od tistega trenutka dalje nihče več ni zabil gola. Zmagal sem."

Burns je razkril še trik, ki se ga je posluževal, da so bili njegovi drseči starti še precej bolj boleči: "Tedaj so bili čepki na nogometnih čevljih iz lesa, znotraj pa so bile tri metalne bucike. Odrezal sem vrh vsakega čepka in poskrbel, da so bile bucike vidne. In ko sem šel v drseči start, se je podlaga kopačke precej bolj oprijela tekmečeve kože. Sem pa ugotovil tudi, da moram paziti na žogo – sicer bi počila!" Ni kaj, to so res bili povsem drugačni nogometni časi...