Liga prvakov: Kampl na Camp Nouu

Koščki so se zložili v zgolj nekaj urah, potem ko še dan prej česa takega ni bilo mogoče niti slutiti. Da bi eden glavnih zvezdnikov slovenske reprezentance odigral tekmo skupinskega dela lige prvakov na največjem španskem stadionu, ki hkrati velja za enega najslavnejših na stari celini, se je zdelo praktično nemogoče. Z vsem dolžnim spoštovanjem do ostalih je bil Samir Handanović član Interja, Josip Iličić član Fiorentine, Kevin Kampl član Borussie in reprezentančni kapetan Boštjan Cesar član Chieva.

Pri tem si nobeden od naštetih klubov ni priigral nastopa med elito, nobeden od nogometašev pa se ni spogledoval s prestopom h kateri od ekip, ki si je mesto med najboljšimi uspela priboriti. In Jan Oblak? Njegov Atletico je seveda udeleženec lige prvakov, kar je bilo jasno že precej pred žrebom skupin, a je bilo enako jasno, da se španski klub s (za zdaj še, če se nekoliko obregnemo ob rezultate katalonskih volitev) španskim klubom v predtekmovanju ne more oziroma ne sme pomeriti.

A ko so tisti zadnji avgustovski četrtek v Monte Carlu plesale kroglice in ko so se pred našimi očmi oblikovale skupine za novo sezono kraljice vseh tekmovanj, se je v žepu tresel utišan telefon s pomembnimi novicami iz Nemčije. Lahko bi prisegli, da so nam zelo zanesljivi viri iz te države o resnem zanimanju za Kampla s strani njegovega matičnega Bayerja sporočili skorajda hkrati s tem, ko je Bayer kot udeleženec lige prvakov dobil svojo skupino in ko so leverkusenskemu klubu omenjene kroglice v njej namenile branilko naslova Barcelono.

Že kako uro pozneje so vesti iz istih virov govorile o neizbežnem dogovoru med Bayerjem, Borussio in Kevinom, pozneje zvečer smo ob srkanju francoskega rdečega poslušali o nočnem zdravniškem pregledu na neznani lokaciji, naslednji dan pa je še pred poldnevom prišlo do uradne potrditve. Ne samo še enega Slovenca v druščini 32 najboljših evropskih klubov, dobili smo tudi dva njegova obračuna z najboljšim moštvom preteklega tekmovalnega obdobja in dobili smo njegovo nocojšnje gostovanje na slovitem stadionu Camp Nou.

V tistem trenutku je manjkala le še vidna vloga nogometaša, ki se v Dormundu ni najbolje znašel, v novem in hkrati starem okolju, v dobrem mesecu dni od žreba (ter s tem od prestopa) pa smo dobili tudi to.

KLJUB VSEMU JE TEHTNICA JASNA
Najsi bo na položaju defenzivnega vezista, o katerem je bilo toliko govora, ali na krilu, Kampl v Leverkusnu igra kot prerojen. Pretekli konec tedna je končno prišel tudi do svojega prvega zadetka v dresu kakega nemškega kluba in izhodišče za gostovanje v Barceloni bi bilo težko boljše. Morda v začetni enajsterici, morda kot adut s klopi, kar je bil navsezadnje pred nekaj dnevi v Bremnu; praktično ni dvoma o tem, da bo Kevin svojo priložnost v katalonskem nogometnem hramu dobil in da ta priložnost ne bo zgolj simbolična.

Je pa seveda vprašanje, ali bo ta možnost za dokazovanje na največjem evropskem (in verjetno tudi svetovnem) odru del boja za kak odmevnejši tekmovalni dosežek. Bayer v dosedanjem delu letošnje sezone ni deloval kot ekipa, ki bi bila realno sposobna ogrožanja najboljših evropskih zasedb. In čeprav je zagotovo mogoče z argumenti podpreti zadržek, da Barcelona v zadnjih tednih ni bila videti kot eno od trenutno najboljših moštev stare celine, ta zadržek zagotovo ni dovolj za kakršnokoli premikanje tehtnice favoritov.

Ta je izrazito na strani ponosa Katalonije; še posebej glede na vlogo gostiteljev in kljub odsotnosti najboljšega nogometaša našega (ter verjetno še katerega, če ne celo vseh) časa. Zagotovo bi bila v primeru Messijevega nastopa katalonska vloga favorita še izrazitejša, a si je ne glede na vse katalonske težave vključno z Argentinčevo poškodbo težko predstavljati scenarij, po katerem bi si Barca privoščila še drugi evropski spodrsljaj (glede na njene standarde je remi v Rimu to nedvomno bil) v tej sezoni.