Lionel Messi je v zadnjih dneh pokazal številne mojstrovine iz prostih strelov na treningih, zagotovo pa si jih ogledal tudi njegov rojak v dresu Seville Ever Banega. In prav mogoče je, da jih je imel v mislih, ko je njegova ekipa že na samem začetku včerajšnje tekme dobila prosti udarec iz zelo ugodnega položaja. »Poglej, tudi meni gredo te stvari dobro od rok,« je zvenel udarec, s katerim je žogo v 3. minuti srečanja poslal čez živi zid in neubranljivo v mrežo. A zvenel je tudi kot izziv, ki je še precej slavnejšemu Argentincu po tako uspešni vadbi prišel kot naročen. In ko se mu je ponudila priložnost, je Messi Banegi vrnil z obrestmi.
Čeprav je z njim zgolj izenačil na 1:1, je nadgradnjo Sevillinega gola po vseh kriterijih predstavljal že prvi prosti strel enega najboljših igralcev vseh časov. Banega je zadel mojstrsko, Messi pa je zadel tako, da se vam po nekajkratnem ogledu posnetka naježi koža. Tako lahko žogo brcne le največji mojster, in če tega ne opazite, ste brezupni primeri. No, da bi bila nadgradnja tudi konkretno rezultatska, pa je Leo poskrbel že v 16. (da, že v 16) minuti.
Z nekoliko večje oddaljenosti je bil njegov drugi smrtni prosti udarec nekoliko bolj običajen, če si lahko dovolimo to bogokletno oznako, a še vedno tak, kot ga zmore peščica igralcev. Barcelona je bila s tem po šokantno hitrem zaostanku ekspresno nazaj v sedlu, njena prevlada v igri pa je bila tako izrazita, da je bilo pravzaprav le vprašanje časa, kdaj bo do zadetka prišla tudi iz igre. Luisu Suarezu so ga najprej razveljavili, bilo je še nekaj priložnosti, nato pa je po izjemni podaji Ivana Rakitića prav Urugvajec izvedel nepozabno, v njegovem slogu celo nekoliko ekstravagantno akcijo.
Najprej je v dvoboju eden na enega z vratarjem priložnost zapravil, nato pa je odšel po odbito žogo, se vrnil v kazenski prostor in s pobalinsko asistenco med nogama svojega čuvaja zadetek za 3:1 omogočil Rafinhi. Sam je na začetku drugega dela dosegel tistega za 4:1 in seveda se je na tej točki zdelo, kot da je vse odločeno in kot da bo tudi Barcelona kot celota pod črto zmagoslavja in osvajanja novega kosa srebrnine pustila zastrašujoč vtis. A se je zgodilo nekaj povsem drugega.
Zadetek Joseja Antonia Reyesa tega sicer ni dal slutit, pa čeprav ga je nekdanji španski reprezentant dosegel neposredno po Suarezovem. Kot je bil debelih 20 minut pred koncem tekme iz enajstmetrovke uspešen francoski napadalec Kevin Gameiro, pa se je v glave prikradel legendarni Ćiro Blažević. Kot pravi on, v podobnih položajih zadnji zadetek za izenačenje pade sam in tako je bilo tudi tokrat. No, skoraj tako, kajti pomembno vlogo sta odigrali tako povsem razpadla Barcelona kot povsem prebujena Sevilla, ki je do 4:4 prišla po akciji rezervistov Cira Immobileja in Jevgena Konopljanke.
Ob tem je bilo pričakovati mirnejši podaljšek in enajstmetrovke, a ko smo prvo dobili in je bilo drugo zelo blizu, smo se v 115. minuti vrnili na začetek zgodbe. Messi je dobil še en prosti udarec, in čeprav iz njega ni dosegel zadetka, je odločil tekmo. Tako ali tako bi moral dobiti najstrožjo kazen, saj je nogometaš Seville udarec zaustavil z roko. Dobil pa je odbitek, odlično streljal in vratar Beto je žogo lahko porinil le do Pedra. Za končnih 5:4 in za razplet nore tekme, na kateri kajpak ni manjkala izjemna (zares izjemna) priložnost Andaluzijcev za novo noro izenačenje ob koncu podaljška.
