Tako, zdaj se boš slekla

Danes velja za eno najboljših nogometašic na svetu. V sezoni 2011/12 je bila prva strelka nemškega prvenstva, postala je prva tujka, ki ji je uspel takšen podvig. V letu 2012 jo je sicer doletela še večja čast: imenovali so jo za afriško nogometašico leta. Danes reprezentantka Ekvatorialne Gvineje (32 tekem, 18 golov) igra za klub Turbine Potsdam, njeno življenje je lepo. Ljudje jo imajo radi, dobro služi, res ji ni hudega. Nekoč pa je bilo drugače. Da je prišla do tega, kar ima, je morala skozi pravo nočno moro oziroma ponižanje z veliko začetnico.

Zgodba, o kateri je javno spregovorila po kar nekaj letih molčanja, se je začela pisati leta 2008. Tedaj je z golom v finalu afriškega pokala Ekvatorialni Gvineji prinesla zgodovinsko zmago, prvič v tem tekmovanju se je zgodilo, da naslova ni osvojila Nigerija. Na tistem turnirju, ki ga je organizirala njena država, je res blestela. Nemogoče jo je bilo ustaviti, zabila je šest golov in bila najboljša strelka turnirja.

Toda sredi največjega slavja jo je nekdo polil z vedrom ledeno hladne vode. Ta nekdo so bili veljaki afriške nogometne zveze. Ko so številni zlobni jeziki začeli namigovati, da Anonma ni to, za kar se izdaja, so se odločili preveriti, kaj je dejansko med njenimi nogami. V redu, zakaj ne? Če obstaja utemeljeni sum, potem je zadevo vsekakor treba preveriti. Toda ne na takšen način! Ne na način, ki je nesrečnico oropal ponosa in jo spravil na rob obupa.

"Kar naprej so me obtoževali, da nisem ženska. Ker sem precej energična, močna in hitra, so govorili, da sem zagotovo moški. Res ne vem, kaj sem storila, da sem si to zaslužila," je začela. "Še danes mi je težko govoriti o tem," je priznala 27-letnica, a vseeno nadaljevala: "Prišli so do mene in mi dejali, da se moram sleči. V pričo ljudi iz afriške zveze, v pričo vseh mojih soigralk in strokovnega štaba. Bila sem res razburjena, moja samozavest je bila uničena, jokala sem in jokala, solz nisem mogla zaustaviti. Večjega ponižanja si ne morem zamisliti. Toda sčasoma sem si vseeno opomogla, čeprav se mi nikdar nihče ni opravičil."

V nadaljevanju pogovora je še priznala, da je imela že pred tem nemalo težav, ker se je želela ukvarjati z nogometom. "Pri petih letih so me dekleta izključila iz svoje družbe, zato sem se družila le še s fanti. Očeta ni bilo ob meni, z drugo žensko je živel v drugem mestu. Mama me je spodbujala, naj se lotim šole, postanem učiteljica, pomagam otrokom. Zaradi nogometa sem imela resne težave z njo, na koncu mi je rekla, da me noče več videti. In odšla sem živet k stricu," je razpredala. Danes ji ni žal, danes kvečjemu ostali obžalujejo, da so ji metali polena pod noge.