Da bodo Mariborčani v petem krogu skupinskega dela lige prvakov še vedno v igri za napredovanje v osmino finala oziroma da bodo imeli možnost prezimiti na mednarodnem prizorišču kot udeleženci šestnajstine finala lige Europa, so upali le največji optimisti.
Ali če hočete utopisti, toda dejstvo je, da so vijoličasti pred spopadom s Sportingom še vedno v igri za nekaj tako velikega. To je bilo občutiti tudi med potjo v Lizbono. Hkrati z nekaj napetosti je prevladovalo odlično, optimistično ozračje, ki ga je po meglenem jutri nadgradilo še čudovito vreme v portugalski prestolnici.
S HRVAŠKIM IZ GRADCA
Tokrat je bilo drugače. Vijoličasti se na šesto evropsko gostovanje v dozdajšnjem delu sezone niso odpravili z mariborskega letališča. Zaradi nedeljske goste megle in nevarnosti, da bo slaba vidljivost tudi v ponedeljek, so na Portugalsko poleteli iz Gradca. Poleg tega se je prav tako zgodilo prvič, da so potovali s hrvaškim prevoznikom, ki ga je najela Adria. Nekateri so v tem videli znamenje, da bi se po vsem tem po Gelsenkirchnu in Londonu utegnila zgoditi še prva gostujoča zmaga. Zmaga, ki bi Anteja Šimundžo in njegove varovance popeljala pred vrata raja …
Stojanović: Je treba nositi opremo?
Petru Stojanoviću se še naprej dogaja "sto na uro", zdaj je za njim tudi reprezentančni debi. Na prijateljski preizkušnji proti Kolumbiji je upravičil zaupanje in znova razkril svojo kakovost. Nekateri so pomislili, da bo fant zaradi vsega skupaj morda postal prevzeten, da bo spremenil svoje vedenje, toda dejstvo je, da je ostal skromen. O tem smo se prepričali na lizbonskem letališču. Ob čakanju na prtljago je pristopil k tehnični službi mariborskega prvoligaša in ponudil svoje usluge. "Je treba odnesti opremo do kombija, kaj pomagati?" je spraševal 19-letni mladenič. Ni mu bilo treba, a tudi njegov namen pove dovolj.
183 MINUT
Marcos Tavares in soigralci so sicer sončno stran Alp zapustili v dokaj turobnem jutru, a le nekaj več kot tri ure pozneje je bilo vse drugače. Po natanko 183 minutah leta jih je Lizbona dočakala okopana v sonce. Pri 20 stopinjah Celzija, termometri na sončni strani so kazali celo 23.
BUNDE PUSTILI V HOTELSKI OMARI
"Uf, kako je vroče," je bilo slišati številne komentarje. Da, tudi zato, ker zimskih bund ni manjkalo, medtem ko so domačini v poletnih opravah in kratkih rokavih uživali na terasah ob srkanju kavice ali osvežilne pijače.
Arhitekturno nadvse bogata Lizbona, ki leži na zahodu države ob izlivu reke Tejo v Atlantski ocean, je vsekakor upravičila sloves ene od najtoplejših prestolnic, v kateri temperature redko padejo pod pet stopinj.
Res je lepo mesto (staro središče je zgrajeno na sedmih gričih, zato so nekatere ceste prestrme za motorna vozila), v katerem pa je vendarle nemogoče spregledati, da je kriza pustila precejšnje posledice. Tudi zaradi političnih elit – menda so precej tesno povezane s Sportingom –, ki so jemale z veliko žlico.
Nekdanjega socialističnega portugalskega premierja Joseja Socratesa so pred dnevi denimo aretirali v
okviru preiskav domnevnih davčnih utaj, korupcije in pranja denarja, še prej je policija razbila verigo skorumpiranih uradnikov.
NA LETALIŠČU SO JIM "GROZILI"
Težko je verjeti, toda recesija je udarila še precej bolj kot v Sloveniji. Brezposelnost je velika, beračev je, kolikor hočete, a prijaznost je kljub vsemu ostala. In nič vam ne pove o kakšni deželi toliko, kot njeni ljudje, njihova največja strast pa je gotovo nogomet. O tem smo se lahko prepričali takoj, ko smo stopili na portugalska tla. Nekateri uslužbenci na letališču so vijoličastim "grozili", da se bodo domov vrnili s petimi goli, na drugi strani so jih tisti, ki pesti stiskajo za Benfico, opogumljali, da Sporting vsekakor lahko spravijo na kolena. Tudi za njihov užitek, a štajerski bi bil prav gotovo še veliko večji.
