Mourinheva nočna mora

Kjerkoli je bil, se je okoli njega dvigovalo ogromno prahu. Razlogov za to pa kolikor želite! Med obema letošnjima obiskoma Slovenije je bil kljub razvpitemu slovesu dokaj miren, povsem pač ne.

V Mariboru se ni spravil na nikogar iz domačega tabora. Še več, po tekmi se je prisrčno objel z Zlatkom Zahovićem in sproščeno pokramljal z njim. Tudi o nogometaših slovenskega prvaka je govoril z izbranimi besedami, izrecno je pohvalil Jasmina Handanovića, imenitno vzdušje v Ljudskem vrtu prav tako.

Toda nekdo se mu je vseeno zataknil med zobmi. Nekdo ga je dodobra razjezil, nekoga je pri sebi zagotovo preklel. Nekoga, s katerim se je v preteklosti že gledal postrani. In to ne enkrat. Celo večkrat.

Ko je Mourinho po koncu razburljivega obračuna pod Kalvarijo stopil pred zbrane novinarje in začel razpredati tudi o tem, kako je bil Chelsea oškodovan, kako ni zmagal zaradi pristranskega sodnika, se je marsikdo začudeno spogledal. "Smo gledali isto tekmo?" so se spraševali predstavniki sedme sile.

No, nekaj spornih zadev je že res bilo; recimo zgolj dvominutni sodnikov podaljšek, ki bi – roko na srce – moral biti nekoliko daljši. Toda zaradi tega delivca pravice pribiti na križ? Ne, zagotovo ne. Mourinho je sicer tarnal, da so Chelseaju razveljavili tudi regularen zadetek, ko je v 81. minuti Diego Costa zatresel mrežo Maribora; otoški mediji so se ukvarjali s tem, ali je bil napadalec res v prepovedanem položaju ali ne, bržčas je bil storjen tudi prekršek nad Petrom Stojanovićem.

Trener londonskega kluba je verjetno menil, da bi modri morali dobiti še eno enajstmetrovko, in sicer v 71. minuti, ko naj bi Arghus s prekrškom zaustavil rojaka Oscarja, vendar je bil njegov padec vendarle nekoliko preveč teatralen, da bi mu kdorkoli nasedel.

Skratka, Mourinho je vsekakor našel nekaj razlogov, ki so ga pripeljali do tega, da je na tiskovni konferenci izpostavil tudi Orsata. Toda bolj verjetno je, da se je za takšno potezo odločil zaradi zamer iz preteklosti. Ali pa kot povračilo za tisti dvominutni podaljšek, ki je dal slutiti, da je Orsato jezikavemu strategu preprosto sporočil: "Lahko se razburjaš, kolikor hočeš, jaz sem močnejši od tebe. Moja je zadnja."

VSE PREJ KOT PRIJETNE BESEDE
Ampak kot rečeno: to ni bilo prvič, da sta se Orsato in Mourinho bodla med seboj. Njun spor, če se lahko izrazimo tako, se je začel pisati v letih, ko si je Portugalec kruh služil v Italiji. Kot trener Interja je tedaj več mesecev zganjal vik in krik, prerekal se je s kolegi, nogometaši, sodniki, novinarji. Predvsem pa z Orsatom.

Ta ga je na dveh tekmah odstranil s klopi; najprej 15. marca 2009 na tekmi s Fiorentino, nato še 20. septembra istega leta na obračunu s Cagliarijem. Mourinho je obakrat izgubil živce in protestiral "kot nor", vsakič je bil povod za takšno reakcijo isti: Orsato ni pihnil v piščalko, ko se je na tleh znašel nogometaš milanskega kluba. Mourinho je bil vsakič kaznovan zaradi svojega obnašanja, enkrat je moral plačati celo 17 tisoč evrov visoko kazen, tudi zaradi tega, ker naj bi med protestiranjem uporabil serijo vse prej kot prijetnih besed.

Ko se je Mourinho lani vrnil k Chelseaju in 18. septembra modre prvič po vrnitvi spet vodil v ligi prvakov, je bil sodnik na tekmi z Baslom prav Orsato. Čeprav so Londončani tedaj doma izgubili z 1:2, se nad Italijanom takrat ni razburjal. Tokrat po tekmi na Štajerskem pač. "Dali smo dva gola. Sodnik nam je drugega razveljavil. Ne vem, zakaj. Ampak dali smo dva gola. Morali bi zmagati. Maribor si je remi zaslužil, tudi srečo. To je bila dobra tekma. Sodniška ekipa pa ni imela svojega dneva," se je hudoval in pristavil: "S tem sodnikom naju veže dolga zgodba. Še iz časov, ko sem treniral v Italiji. Ampak raje ne bom nadaljeval ..."

JOSE, ZAPOJ NAM PESEM
Orsato sicer ni bil edini, ki je v sredo zvečer jezil Mourinha. Nanj so se, verjeli ali ne, spravili celo lastni navijači! Pred dnevi jih je namreč razjezil z izjavo, da vzdušje na domačih tekmah Chelseaja preprosto ni več takšno, kot je nekoč bilo.

"Glede na moj prvi mandat pri Chelseaju je navijaška podpora vsekakor slabša," je dejal kontroverzni 51-letnik, ki ga je okoli 600 navijačev Chelseaja v Ljudskem vrtu "provociralo" tudi z vzklikanjem, naj "zanje zapoje kakšno pesem". Mourinho ob tem ni niti trznil, je pa merilec jakosti zvoka, ki ga je imel s seboj novinar Daily Maila. Ta je na tekmo odšel z navijači in tam meril, kako glasno dejansko navijajo za Chelsea.

Prav med pozivi Mourinhu, naj dokaže svoj pevski talent, je naprava pokazala jakost v višini 92 decibelov. Če bi bil človek redno izpostavljen takšnemu hrupu, bi to lahko ogrozilo njegovo zdravje, navijači so torej zapeli dovolj glasno, da jih je zagotovo slišal tudi Mourinho. Čeprav je jasno, da so bile Viole občutno glasnejše …

"Nikdar nisem dvomil o strasti navijačev in njihovi ljubezni do kluba. Kdo sem, da bi si lahko privoščil to? In tega niti ne trdim, ker ni res. Navijači vsakodnevno dokazujejo strast do kluba, toda obstaja določen vzorec, ki se ponavlja na domačih tekmah. Ampak morda sem šel predaleč s kritiko. Vsi pri Chelseaju vedo, kako obožujem ta klub, kako si želim, da bi bil še boljši in kako si želim biti še dolgo tukaj. Tukaj sem z vsem srcem," se je nato malce potegnil nazaj Mourinho, ki bo že v soboto upal, da bodo navijači Chelseaja spet glasni.

Njegovo četo čaka zahtevno gostovanje na Anfieldu, kjer se bodo modri po spodrsljaju v Sloveniji poskušali ekspresno hitro pobrati z zmago nad Liverpoolom.