Jasmin Handanović je bil v preteklosti velikokrat kritiziran, včasih – roko na srce – tudi upravičeno. Toda v tej sezoni že vse od začetka brani pravzaprav brez napak. Tako je bilo tudi na tekmi s Chelseajem, v Ljudskem vrtu je bil veteran mariborske ekipe junak z veliko začetnico. Zvezdnike je spravljal v obup, uspelo pa mu je še nekaj, kar je v preteklosti le redkim: zaustavil je strel Edena Hazarda z bele točke.
Ste vedeli, da je Eden Hazard zgrešil prvo enajstmetrovko po šestnajstih uspešno izvedenih strelih z bele točke? Ste eden redkih, ki so mu preprečili veselje. Kako vam je uspelo?
Kot vratar sem poskušal proučiti številne tekmece, s katerimi se moram soočiti, tudi Hazarda sem. Je tip igralca, ki vratarja do zadnjega ne spusti z oči. Zato mu do zadnjega nisem dal vedeti, kaj nameravam. Dlje čakaš, bolje je. Jaz sem čakal in čakal, vedel sem, da mu bo precej težje, če bom potrpežljiv. Na koncu se je odlično izšlo, moram pa priznati, da sem imel tudi veliko sreče. Njegov strel je bil, kakršen je pač bil.
V ligi imamo res še veliko rezerv. Počasi bomo morali dojeti, da je prvenstvo za nas ključnega pomena. Če ne bomo vnovič prvaki, tudi lige prvakov ne bo več. Ta je samo nagrada, nič več.
Lepo je biti junak na takšni tekmi, kajne?
Ah, junak … Prispeval sem svoje, vedno se trudim, da bi branil kar najbolje. Dejstvo pa je, da v nogometu posameznik sam ne more storiti ničesar, če nima podpore soigralcev. Vsi imamo enake zasluge za ta velik uspeh, vsak, ki je stopil na igrišče, je prispeval svoj maksimum. Še enkrat več smo dokazali, česa smo sposobni.
Točka je za Maribor velika kot Triglav. Toda ali je bilo po tekmi v garderobi prisotno tudi obžalovanje? Pri izidu 1:0 je namreč Luka Zahović zgrešil res izjemno priložnost.
Kaj bi bilo, če bi bilo ... O tem je brezpredmetno govoriti. Priložnost je bila res lepa, drži, ampak nogomet je tako nepredvidljiv, da bi se lahko tudi ob našem morebitnem vodstvu z 2:0 zgodilo marsikaj. Morda pa bi se potem preveč sprostili … Ne, ne obžalujemo ničesar. Prej to, da smo ob golu Chelseaja malce popustili in si verjetno privoščili celo edino nepazljivost na tekmi.
Jose Mourinho je po tekmi za remi okrivil tudi sodnika. Se strinjate, da je sodil v škodo Chelseaja in torej v vašo korist?
Ne čutim potrebe, da bi razpredal o sodniku, se pa ne strinjam z Mourinhem. No, bom pa rekel naslednje: enajstmetrovka je bila čista kot solza.
Kaj se je zgodilo v vsega štirinajstih dneh, da ste se iz ekipe, ki je v Londonu prejela pol ducata golov, prelevili v moštvo, ki je zvezdniškemu nasprotniku nepričakovano odščipnilo točko?
Predvsem smo se zamislili in resno vzeli lekcijo, ki smo je bili deležni. Tam smo prepoceni prejemali zadetke. Preslabo smo stali na igrišču, premalo smo bili agresivni, preveč nezbrani. Zaradi tega, ker sem vedel, da to ni bil naš pravi obraz, sem že po tekmi v Londonu dejal, da razlika med nami vseeno ni tako velika, kot bi bilo soditi po rezultatu. Dobre trenutke iz Anglije smo vzeli in jih potencirali, vse slabe stvari tistega poraza pa smo skušali odpraviti. Mislim, da nam je to odlično uspelo in da smo dosegli nekaj velikega.
O tem je brezpredmetno govoriti. Priložnost je bila res lepa, drži, ampak nogomet je tako nepredvidljiv, da bi se lahko tudi ob našem morebitnem vodstvu z 2:0 zgodilo marsikaj. Morda pa bi se potem preveč sprostili …
Vsekakor je pohvalno, da ste se tako hitro pobrali po hudem porazu v Londonu. To govori o tem, da ste tudi na področju psihološke priprave naredili nekaj korakov naprej, kajne?
Takoj sem vedel, da se v Londonu v resnici ni zgodilo nič posebnega oziroma da se podobne stvari dogajajo tudi precej večjim, precej dražjim ekipam. Ko smo to dojeli vsi, smo se hitro postavili na noge, se zbrali in se pripravili na to tekmo. Če si psihično močan, lahko povsem drugačni rezultati pridejo zelo hitro in ta nedvomno je povsem drugačen.
Maribor je po štirih tekmah v položaju, ki si ga skorajda nihče ni mogel zamisliti. Res je, da je zadnji na lestvici svoje skupine, a še vedno v igri za napredovanje v izločilne boje.
Uh, vroče bo! Vse je še odprto, v zadnjih 180 minutah se bo šlo na nož. Dejansko nas na naši naslednji tekmi v Lizboni čaka še težja naloga kot tokrat. Sporting doma igra še bolje kot v gosteh, že v Ljudskem vrtu pa smo se lahko prepričali o njegovi moči. Tam bo še dvakrat težje. Ampak gremo iz tekme v tekmo, dokazali smo, da se lahko kosamo z vsakim, zatorej se ne mislimo kar tako predati. Zdaj moramo kar najbolje izkoristiti reprezentančni premor, ki prihaja. Moramo se spočiti in napolniti baterije za peklenski zaključek.
In za odločilno tekmo s Schalkejem v Ljudskem vrtu?
Joj, ne govorite … To bi bilo sanjsko, če bi bila res odločilna.
Manj sanjsko pa bo, če v prvenstvu ne boste začeli igrati bolje.
V ligi imamo res še veliko rezerv. Počasi bomo morali dojeti, da je prvenstvo za nas ključnega pomena. Če ne bomo vnovič prvaki, tudi lige prvakov ne bo več. Ta je samo nagrada, nič več.
