A vendar so svetniki, kot nogometašem tega kluba ljubkovalno pravijo na Otoku, po nekakšnem še večjem čudežu trenutno na vsaj tako visoki ravni kot v preteklem tekmovalnem obdobju, po nekaterih kriterijih celo še višje.
NI IN NE MORE BITI ATLETICO
Naj si bomo na jasnem, ne pride nam na misel, da bi se prepustili nerazumnosti in da bi se o rdeče-belih začeli pogovarjati kot o kandidatih za naslov angleških prvakov. Čeprav smo se v nekem drugem okolju na nekem drugem rdeče-belem primeru naučili zelo veliko, Southampton ni in ne more biti madridski Atletico, čigar grožnje dolgo časa nihče ni jemal resno in ki je na koncu prejšnje sezone dejansko postal španski prvak.
Southampton ne bo osvojil angleške krone, o tem ni nobenega dvoma. Toda že golo dejstvo, da je po devetih krogih premier lige na ultra senzacionalnem drugem mestu (pred Manchester Cityjem, Manchester Unitedom, Arsenalom, Liverpoolom ter mnogimi drugimi) in da ga je sploh treba omenjati v takem kontekstu, svetnike v prenesenem pomenu že postavlja na nekakšen prestol. Uspeva jim je nekaj sanjskega, nekaj neverjetnega, nekaj nepredstavljivega oziroma jim je v zelo veliki meri vse to že uspelo.
ODKLON OD OBIČAJNEGA, PRIČAKOVANEGA, LOGIČNEGA
Konkurenca v Angliji je namreč tako močna in mogočna, da sta bila že lanska zadrževanje rdeče-belih v bližini najvišjih položajev in končno osmo mesto izrazit odklon od običajnega, pričakovanega, logičnega, tudi normalnega. A ker sta bila posledica vsem dobro znane sanjske generacije nogometašev, vzgojenih v sloviti Southamptonovi akademiji, sta dvignila nekoliko manj prahu, kot ga dviguje trenutno dogajanje.
Rešitelj ga na žalost ni dočakal
Leta 2009 je bila Southamptonova realnost finančni zlom, rešil pa ga je švicarski poslovnež Markus Liebherr. Zavezal se je, da bo zgradil uspešnega člana premier lige, a se uspeha projekta ne more veseliti. Avgusta leta 2010 je namreč umrl za posledicami srčnega infarkta.
OSTAL BREZ ŠESTIH
Kot rečno, klubu s skrajnega angleškega juga je večina napovedala velik korak nazaj, strm padec po lestvici in počasno gradnjo nove zgodbe o uspehu. Razumljivo, ko pa je ostal brez šestih glavnih tvorcev lanskih uspehov. Da, šestih. Luke Shaw je za ogromne denarje odšel k Manchester Unitedu, Liverpool in Arsenal sta le nekaj manj plačala za Adama Lallano, Dejana Lovrena in Caluma Chambersa, za nameček so rdeči iz mesta Beatlov vzeli še najboljšega strelca lanske zasedbe Rickieja Lamberta, trener Mauricio Pochettino pa si je bolje plačano službo s še večjimi ambicijami našel pri Tottenhamu. Pravzaprav omenjena pričakovanja sploh ne bi mogla biti bolj logična, hkrati pa ne bi moglo biti večje presenečenje ob dejstvu, da smo vsi skupaj dobili nekaj povsem drugega, nekaj radikalno drugačnega.
IGRA NAJLEPŠEGA NA OTOKU
Če odštejemo obdobja najboljše igre vodilnega Chelseaja, Southampton trenutno igra najlepši nogomet na Otoku, z njim neusmiljeno zbira točke in je pretekli konec tedna celo prehitel neskončno bogat Manchester City ter skočil na neverjetno drugo mesto. Le kako je to mogoče? Pod točko ena so odgovorni preteklo poletje zadeli v polno z novim trenerjem, dotedanji trener Feyenoorda Ronald Koeman je bil odlična izbira.
Zelo uspešno hčerkino poslanstvo
Po smrti novega lastnika je Southampton podedovala njegova hčerka Katharina Liebherr, ki izzivu ni obrnila hrbta in svoje delo opravlja odlično. Kot zelo nadarjena ekonomistka skrbi za poslovni vidik, se drži daleč stran od oči javnosti in zaupa odlično izbranim sodelavcem.
NOVI OBRAZI IN MOJSTRSKI NAKUPI
Ob tem pa so več kot v polno zadeli tudi s kombinacijo ponujanja priložnosti novim obrazom iz kultne akademije ter mojstrsko odmerjenim nakupom. Večina zaslužka je varno v trezorjih, švicarska lastnica Katharina Liebherr o teh stvareh že stereotipno ve zelo veliko. Dovolj velike količine zasluženih funtov pa je gospa prek skrbno izbranih sodelavcev, ki zagotovo spadajo med največje mojstre svojega posla v angleškem nogometu, vložila v ravno pravšnje okrepitve. Sadio Mane je bil kot soigralec Kevina Kampla pri Salzburgu dobro znan slovenskim nogometnim navdušencem in se je tudi na Otoku izkazal (nikakor ne le z zadetkom za zadnjo zmago nad Stoke Cityjem) kot izjemen nogometaš. Dušan Tadić je pri Twenteju komaj čakal na podobno priložnost in je v premier ligi zacvetel kot eden njenih najboljših asistentov. Z Grazinom Pellejem smo se do zdaj ukvarjali največ, kot uradno najboljši igralec meseca v angleškem prvenstvu, izjemen strelec in novopečen italijanski reprezentant si je Koemanov ljubljenec (skupaj sta zelo uspešno delala že na Nizozemskem) to tudi zaslužil.
EKIPA Z VELIKO ZAČETNICO
In potem je tu še nekaj manj izpostavljenih fantov, ki pa so se odlično zložili v navdušujočo sestavljanko Ekipe z veliko začetnico. V vsej neverjetnosti je ta ekipa videti še bolje kot lanska, ter to tudi je. In čeprav ji naslov zanesljivo ni dosegljiv, je hkrati kristalno jasno, da je ponovitev izjemnega osmega mesta najmanj, kar lahko doseže. Prenovljen Southampton je tako zelo dober, da lahko o šestem ali petem mestu razmišlja z enako pravico kot kdorkoli drug, ob idealnem razpletu pa bi se morda lahko zavihtel celo v elitno ligo prvakov.
