Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Robert Balantič
Robert Balantič
17.09.2014 14:08:41
Deli članek:

Je nagrada, je užitek, a tudi obveznost

Drago Wernig - TAKA

Pozdravljena, liga prvakov

Dolgo so ga čakali, a je bilo vredno čakati. Po petnajstih letih je naposled napočil dan, ko bodo Mariborčani znova zaigrali v skupinskem delu lige prvakov. Ko bo drevi francoski delivec pravice označil začetek dvoboja s Sportingom, bo tudi vsem tistim, ki kljub vsemu morda še niso verjeli, postalo jasno, da so sanje postale resničnost. Da, gre za veliko stvar, zelo veliko, toda vijoličasti zagotavljajo, da se "zgolj" z uvrstitvijo v izbrano evropsko druščino ne mislijo zadovoljiti, ampak hočejo biti tekmovalni. Uspešni!

SEDEM LET NAZAJ …
"Ne verjamem oziroma ni mogoče, da bi bil kakšen slovenski prvoligaš na takšni ravni, kot je bil Maribor pred sedmimi leti. Še več, prepričan sem, da danes v tretji ligi ni takšnega kluba. Doživljali smo šok za šokom, razmere so bile res grozne. Toda skupaj z izjemnimi sodelavci nismo obupali. Ker sem se navadil, da v življenju ni lahke poti. Je samo delo. Mi smo delali, garali, vloženi trud se nam je obrestoval. In delamo tudi danes. S prav takšno ali celo še večjo vnemo kot takrat," je na vprašanje, ali lahko zavrti film nazaj in se spomni svojega prihoda v Ljudski vrt, odvrnil Zlatko Zahović. Avtor projekta ponovnega vstajenja vijoličastih.

TEDEN POSEBNIH OBČUTKOV 
Težko je verjeti, ali če hočete dojeti, da se je lahko Maribor v tako kratkem času in v slovenski stvarnosti kot feniks dvignil iz pepela. Vstal je od mrtvih in povrhu postal stalnica na mednarodnem prizorišču. Že četrto leto zapored, a ta teden je vendarle teden posebnih občutkov, ki bodo drevi dosegli vrhunec ob znameniti melodiji, ki bo odmevala pod Kalvarijo.

Mariborčani veselja po uvrstitvah v ligo Europa kakopak niso skrivali. Ne po prvi, ne po drugi, ne po tretji, toda na obrazih Zlatka Zahovića in sodelavcev je bilo vendarle zaznati, da bi radi še nekaj več. Da svojega poslanstva kljub vsemu še niso opravili v zadostni meri. Nekaj jim je manjkalo. Zadnja stopnica oziroma najvišja. In bili so odločeni, da bodo stopili tudi nanjo.

17. september 2014. Še en datum, ki bo v zgodovini vijoličastih zapisan z zlatimi črkami. Po petnajstih letih se bodo Mariborčani znova predstavili na odru najprestižnejšega klubskega tekmovanja. V ligi prvakov! V družbi velikanov, postali so del evropske smetane. Postali so del nečesa velikega, nečesa mogočnega.

LUČI PRIŽGANE DOLGO V NOČ
Zaslužili so si, o tem ni niti najmanjšega dvoma. Vsi v klubu so v tako zelo želeni dosežek vložili celega sebe. Vse svoje sposobnosti, vsa svoja znanja. Dobesedno. Nič jim ni težko, ogromno odrekanja je nekaj povsem samoumevnega. Luči v prostorih pod vzhodno tribuno Ljudskega vrta so prižgane dolgo v noč in se vnovič prižigajo zgodaj zjutraj. Ker so tam zbrani fanatiki. Vsak na svoj način. Druži jih skupna lastnost, da obožujejo klub, v katerem oziroma za katerega delajo. Obožujejo vijoličasto!

ODPRLI VRATA V RAJ
Za takšen pristop jim nagrada skoraj ni mogla uiti. Že tri zaporedne uvrstitve v skupinski del lige Europa so dosežek za globok poklon. Za evforijo. Mariborčani veselja kakopak niso skrivali. Ne po prvem, ne po drugem, ne po tretjem nastopu v tem tekmovanju, toda na obrazih Zlatka Zahovića in sodelavcev je bilo vendarle zaznati, da bi radi še nekaj več. Da svojega poslanstva kljub vsemu še niso opravili v zadostni meri. Nekaj jim je manjkalo. Zadnja stopnica oziroma najvišja. In bili so odločeni, da bodo stopili tudi nanjo. Ker si dragih nakupov niso mogli privoščiti, je bila edina možnost iskanje notranjih rezerv. Iskali so jih vedno znova, najpomembnejše je kakopak spoznanje, da so jih našli. V tolikšni meri, da so si odprli vrata v raj, v ligo prvakov, ki tako spet stanuje pod Kalvarijo. Neprecenljivo! 

"Poleg tega je precedens, da s koeficientom 16,2 v tretjem krogu kvalifikacij nismo bili nosilci. V preteklih letih je bilo dovolj precej manj, še lani. To nam nikakor ni ustrezalo, otežilo nam je delo, toda na koncu se nam je vse skupaj le izšlo, kot smo si želeli," na zanimivo podrobnost, ki je lahko tudi zelo velika, opozarja športni direktor vijoličastih.

MI SMO DRUGA ZGODBA
Dan pred tekmo s Sportingom je bil miren, zelo miren. "Pred nami je zelo zahtevna preizkušnja. Po moji oceni je Sporting za Chelseajem druga najboljša ekipa v skupini. To je klub, ki odlično dela z mladimi, kar se nato prenaša na prvo ekipo. Po finančnih težavah v preteklosti se je Sporting v zadnjih letih stabiliziral, kar članska zasedba čuti z odličnimi rezultati v domačem prvenstvu, zdaj veliko pričakujejo tudi od Evrope. Mi smo druga zgodba. Želimo presenetiti iz ozadja. Maribor je v Ljudskem vrtu vse prej kot lahek nasprotnik za vsakogar. Tudi za Sporting. Ne glede na to, da smo zdaj na najvišji ravni tekmovanja, da morda niti sami ne vemo, kaj lahko pričakujemo od tekme, sem optimist in verjamem, da se bo obrnila v našo korist," je dejal Zlatko Zahović.

17. september 2014. Še en datum, ki bo v zgodovini vijoličastih zapisan z zlatimi črkami. Po petnajstih letih se bodo Mariborčani znova predstavili na odru najprestižnejšega klubskega tekmovanja. V ligi prvakov! V družbi velikanov, postali so del evropske smetane. Postali so del nečesa velikega, nečesa mogočnega. 

REALNI IN AMBICIOZNI
Če smo povsem iskreni, je tudi precej takih, ki se bojijo črnega scenarija, kakršen se je pred leti pripetil zagrebškemu Dinamu. Se lahko ponovi kaj podobnega? "Prepričan sem, da ne. Smo zelo realni, a hkrati nadvse ambiciozni. In tudi proti Sportingu pričakujem tekmo, v kateri bodo odločale malenkosti," je odvrnil snovalec kadrovske politike pod Kalvarijo, kjer ima Ante Šimundža na mednarodnem prizorišču zelo dobro statistiko.

ZAZNATI JE VELIKO SPOŠTOVANJE
Maribor je pod njegovim vodstvom klonil le pred Zulte Waregemom. "Maribor je bil doma vedno zahteven zalogaj za kogarkoli, to tradicijo zdaj nadaljujemo. Upam, da bo takšna ostala tudi po ligi prvakov," je pristavil Zlatko Zahović. Najbrž niste podvomili, da je imel v teh dneh ogromno stikov s Portugalci. Ne le s predstavniki sedme sile, ampak tudi sicer. "Zaznati je veliko spoštovanje. Seveda se zavedajo, kdo je Sporting, a menim, da jih je po zadnjih nekoliko slabših rezultatih kar malce strah. Bolj ko se tekma bliža, večje je spoštovanje," razkriva športni direktor vijoličastih in dodaja, da ekipa v ligi prvakov nima imperativa povezanega z osvojenimi točkami. "Ne, tega ni, toda popolnoma jasno je, da si želimo čim več. Ne glede na stadion, ne glede na nasprotnika želimo vedno zmagati. Moramo biti ambiciozni. Če se nam zgodi kaj nepredvidljivega po 90 minutah, bomo pač spet na realnih tleh. V tem ne vidim težav, tekmovalni pa moramo biti."

VERA V MOŠTVO BO OSTALA
Igrati v ligi prvakov je za Maribor razumljivo najlepša mogoča nagrada. Je užitek, a dejstvo je, da je hkrati tudi obveznost. V najmočnejši konkurenci je treba ohraniti ugled kluba in tudi slovenskega nogometa. Da ne bi dovolili komentarjev o tem, da so se vijoličasti med elito znašli po naključju. "Vsekakor je tudi obveznost, o tem ni dvoma, prepričan pa sem, da o naključjih ne bo govoril nihče. Četrtič zapored smo v skupinskem delu evropskega tekmovanja, poleg tega smo na mednarodnem prizorišču tudi prezimili, kar razkriva našo kakovost. Ne bojim se. Verjamem v ekipo, verjamem v igralce in vem, česa so sposobni. Če ne verjameš v svojo ekipo, nima smisla tekmovati. Kjerkoli! In ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bo vera v moštvo ostala. To so fantje, ki so klubu dali ogromno, prav tako kot svojim karieram, kar je osnova, in me navdušujejo z vsako tekmo posebej. Ni razloga, da ne bi verjel v njih. Vsi skupaj delamo za to, da bi zmagovali," je odločen Zlatko Zahović.