Juhu, spet je tu. Liga prvakov namreč

V zadnjem krogu kvalifikacij igra znamenita glasba, razvijejo znamenito zastavo, stadione okrasijo z znamenitimi transparenti. A naj se evropska nogometna zveza še tako trudi, tisto ni in nikoli ne bo liga prvakov. V očeh praktično vseh spremljevalcev dogajanja, pa naj gre za poklicne sopotnike ali za laične nogometne navdušence, se najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu začne s prvim igralnim dnevom skupinskega dela. V letošnjem primeru torej z današnjim, ki je še dodatno poseben, pravzaprav zgodovinski, zaradi vrnitve slovenskega kluba na največji oder po natanko petnajstih letih.

Torek na sredini septembra (včasih malo bližje 15. dnevu v mesecu, včasih malo dlje) je na koledarjih ljudi, ki se jih nogomet na tak ali drugačen način vsaj malo dotika, označen kar se da vidno. Tako je celo na drugih celinah, kaj šele pri nas v Evropi in kaj šele v državah, ki so v tekmovanje neposredno vključene z vsaj enim udeležencem.

NEPOZABNO LETO 1999
Dolga leta smo na sončni strani Alp v tem pogledu spadali nekam v sredino. Od razpada Jugoslavije slabo desetletje nismo imeli predstavnika svoje države v konkurenci najboljših evropskih ekip in nismo ga imeli sedem let, odkar so pokal državnih prvakov leta 1992 preoblikovali in preimenovali v ligo prvakov.
Če gledamo zgolj na Slovenijo bodisi kot republiko bodisi kot samostojno državo, pa smo ga jeseni nepozabnega leta 1999 dočakali sploh prvič v zgodovini. Dolgo smo čakali tudi po tistem, dolgo smo počakali na ponovitev sanjske jeseni. Preteklo je dodatno poldrugo desetletje, preden se je naša država vrnila med elito in preden smo si torek sredi devetega meseca ponovno lahko pobarvali s svojimi barvami. S katerimikoli pač.

PO KLJUČU KORISTI
Če navijate za Maribor, ste si ga verjetno z vijoličasto in ste veliko čačko te barve potegnili še prek jutrišnje srede, ki prinaša prvi nastop slovenskih prvakov. Da ne bi o Mariboru govorili kot o nečem neizpodbitno vseslovenskem in s tem zanemarili zdravih športnih rivalstev, pa kajpak dopuščamo tudi drugačne možnosti. Morda ste uporabili katero od tradicionalnih slovenskih barv in boste za štajersko ekipo kakšno pest stisnili zgolj po ključu koristi za naš nogomet. V taki vlogi smo recimo mi in prepričani smo, da imamo v njej številno družbo.

BOLJ MASTNO, BOLJ VIDLJIVO
Popolnoma nič pa ni narobe, če kdo tako goreče navija za katerega od lokalnih tekmecev serijskih zmagovalcev slovenskega državnega prvenstva, da Mariboru uspeha ne privošči po nobenem kriteriju oziroma mu privošči celo kaj drugačnega. Tudi taka čustva so v nogometu povsem običajna, a celo take skupine slovenskih nogometnih navdušencev nas ne morejo prepričati, da začetka letošnje sezone v ligi prvakov niso pobarvale bolj mastno in bolj vidno kot začetke prejšnjih štirinajstih. Poglejte s kateregakoli zornega kota, današnji dan smo vsi skupaj dočakali še težje kot primerljivega v prejšnjih letih in tekmovalno obdobje 2014/15 bo za vse nas drugačno, bolj čustveno, bolj doživeto, bolj posebno kot prejšnja.

VPRAŠANJE (NE)UBRANITVE IN TEKMECEV
Tako pa jo boste čutili tudi vse do konca, vse do zaključnih bojev, v katerih bomo dobili bodisi naslednika madridskega Reala na mestu evropskega prvaka bodisi prvo ubranitev tega naslova po letu 1990 in nasploh prvo, odkar liga prvakov obstaja v tej obliki ter s tem imenom.
S tem pa smo že prišli v tekmovalno jedro zgodovinske sezone in na tem mestu nam Maribor, ki se mu bomo tako ali tako posvečali precej bolj kot komurkoli drugemu, ne bo zameril, če si to srž pogledamo nekoliko bolj natančno in skušamo postaviti vprašanja (če že ne najti odgovorov) v zvezi s kandidati za končno slavje ter mogočimi razpleti.

V KONKURENCI BREZMEJNO BOGATIH JE MOGOČE MARSIKAJ
Vprašanje o tem, ali bo Realu končno uspelo tisto, kar je pred dobrimi 24 leti nazadnje Milanu, je zagotovo eno od osnovnih, ostala pa so seveda vezana na ostale največje evropske klube, ki bodo glavni tekmeci branilca naslova.
Barcelona bi se na tem mestu ponujala sama od sebe, četudi ne bi šlo za naravno rivalko kraljevega kluba. Katalonci so pred dvema prestopnima rokoma, v katerih ne bodo smeli poslovati, močno okrepili ekipo in so po sezoni brez omembe vredne lovorike ter po Realovem slavju v ligi prvakov verjetno lačni bolj kot kdorkoli.

Zelo zanimiv bo lonček, ki ga bodo k boju za naslov pristavili Angleži, ki se na lov za evropsko krono po dolgem času podajajo brez Manchester Uniteda. Mariborov nasprotnik v skupini Chelsea je z Josejem Mourinhem na klopi prav tako zapravil ogromno in je nedvomno eden od favoritov, manj prepričljivi pa so v tem pogledu povratnik Liverpool, neizkušen (pa čeprav mogočen) Manchester City in nedorečen (pa čeprav vedno nevaren) Arsenal.

V prednosti pred njimi in tam nekje ob boku španskima velikanoma je nedvomno predhodnik belega baleta na prestolu Bayern, ki bo zadovoljen le z vrnitvijo na vrh. Potem je tu dodatno okrepljen dvakratni zaporedni francoski prvak PSG, ki se že nekaj časa pripravlja na eksplozijo na mednarodnem prizorišču.
Zadnji dve tekmovalni obdobji pa sta nas z Borussio in Atleticom naučili, da je tudi v tako pošastno močni konkurenci brezmejno bogatih mogoče marsikaj. Zanimivo bo videti, kaj bosta tokrat zmogla omenjena in ali lahko njuno vlogo prevzame kdo tretji, ki v tem trenutku v oči ne bode praktično nikogar.