Pred vami je prva tekma v letošnji izdaji lige prvakov proti Sportingu. Kakšna so pričakovanja?
Osebno ne razmišljam toliko o tekmi, nimam navade, da bi se nekaj dni pred obračunom preveč obremenjeval. Na dan tekme se popolnoma skoncentriram, pred tem pa ne želim predolgo razmišljati o tekmi. Sta si pa trener in pomočnik trenerja ogledala veliki lizbonski derbi in poznata slabe ter dobre strani Sportinga; ves teden smo se na njih počasi pripravljali, zdaj nas čakata še ogled videoposnetkov in analiza. Naloge, ki nam jih bo dal trener, bomo morali opraviti v popolnosti, morali bomo biti pravi – in vem, da bomo imeli dovolj priložnosti za zadetek. Ostati moramo mirni, zbrani v zaključkih in izkoristiti priložnosti, ki se nam bodo ponudile.
VALILNICA TALENTOV
Prvo tekmo igrate doma, pred polnimi tribunami v Ljudskem vrtu.
Res je, zelo sem vesel, da bomo prvo tekmo igrali doma, da bomo prebili led na našem stadionu. V Ljudskem vrtu smo zares zelo dobri. Ne bi preveč izgubljal besed o Sportingu, saj vsi vemo, za kakšno ekipo gre. So favoriti. Gre za valilnico talentov, pravo tovarno izvrstnih nogometašev, ne nazadnje iz njihove šole prihaja tudi Cristiano Ronaldo. Veliko talentov imajo tudi v zdajšnji ekipi, vrnil se je tudi Nani, in ta poteza je še en dokaz več, da želijo narediti nekaj velikega tudi v ligi prvakov. Vemo, da portugalska liga ni tako močna kot španska ali italijanska, toda tudi Sportingovi igralci so rakete. Morali se bomo zares potruditi.
Ko izgubimo, so vsi žalostni, vsi si dajo slušalke na ušesa in poslušajo glasbo. Ko pa zmagamo, nihče več ne posluša glasbe. Takrat sami pojemo, se pogovarjamo, šalimo.
Verjetno so informacije, da so vstopnice pošle, prišle tudi do vas. Vam bo razprodani stadion služil kot dodatna motivacija?
Seveda, ko imaš ob sebi takšne navijače, kot so naši, je vse lažje. Vsi stojijo, navijajo, dajejo nam maksimalno podporo. Že ko jih gledam, si rečem, da četudi sem dal od sebe kar največ, svojih sto odstotkov, bom poskusil še več, iti prek vseh svojih zmožnosti, samo da bomo na koncu vsi srečni. Da ne bom zapuščal zelenice s sklonjeno glavo. Moje razmišljanje pred tekmo je takšno: Zakaj bi šel domov jezen? Zakaj bi šel s sklonjeno glavo? Ko grem domov, se želim počutiti kot car. Zato sem tudi rekel "Rulotu" (Mitji Vilerju, op. p.) pred tekmo na Celtic Parku, da moramo stopiti na plin. Da ga nočem po tekmi gledati na letališču žalostnega, s pogledom v tla. Da se moramo kar najbolj potruditi, da se nam to ne bi zgodilo. Pritrdil mi je in potem, ko se je tekma končala, me je spomnil na najin pogovor. Takšne stvari so zelo pomembne. Ko izgubimo, so vsi žalostni, vsi si dajo slušalke na ušesa in poslušajo glasbo. Ko pa zmagamo, nihče več ne posluša glasbe. Takrat sami pojemo, se pogovarjamo, šalimo.
Res je, da nikoli nisem igral na svetovnem prvenstvu, ampak mislim, da je igranje v ligi prvakov vseeno še boljše, še pomembnejše.
VSAKIČ MIGREDO DLAKE POKONCI
Maribor se je po petnajstih letih znova uvrstil v ligo prvakov. Znova bo pod Kalvarijo odmevala znamenita himna lige prvakov. Kakšni so vaši občutki, ko zaslišite to pesem?
Ta pesem je zares legendarna, vsakič ko jo slišim, mi gredo dlake pokonci. Že v prejšnjih sezonah, na tekmah proti Dinamu in Viktorii, ko smo zaslišali pesem, smo sanjali o tem, da bi jo poslušali vsaka dva tedna. Da bi vsaka dva tedna igrali na tekmah, ki smo jih sicer gledali samo po televiziji. In letos nam je uspelo. Zdaj bomo tudi mi imeli priložnost, da ves ta blišč lige prvakov občutimo na lastni koži. Mislim, da je občutek, ko zaslišiš himno lige prvakov, nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi nogometašu. Res je, da nikoli nisem igral na svetovnem prvenstvu, ampak mislim, da je igranje v ligi prvakov vseeno še boljše, še pomembnejše.
Rekli ste, da o Sportingu sploh ne razmišljate. S kakšnim izkupičkom pa bi bili zadovoljni na sredini tekmi?
Pomembno je samo, da iztržimo pozitiven rezultat. Nimamo kaj izgubiti, lahko le veliko pridobimo. Seveda pa to ne pomeni, da bomo šli v tekmo prestrašeni, nikakor ne. Dali bomo vse od sebe, tako kot smo to storili na tekmah proti Celticu in Maccabiju. Pomembna bo zbranost, toda dokazali smo, da znamo svoje glave odlično pripraviti na takšne obračune. Tako kot moramo to storiti v prvi ligi, kajti uspehi v državnem prvenstvu so naša prioriteta. Zaman so dobre igre v ligi prvakov, če si na koncu v slovenski prvi ligi drugi in se uvrstiš le v kvalifikacije za ligo Europa.
Da si lahko potem, ko je tekme konec in o njej razmišljaš, rečeš, da si odigral odlično. Ne da si imel priložnost, da narediš potezo več, da preigraš koga, pa si tega nisi upal, ker ti je nasproti stal obrambni nogometaš Chelseaja. Če lahko to narediš na tekmi proti Kopru, zakaj ne bi tega naredil tudi proti Chelseaju
ZDAJ NAJPREJ IGRAMO, POTEM GLEDAMO
Res je, da je vaša generacija novinec v ligi prvakov, toda evropskih izkušenj imate dovolj.
Seveda jih imamo. Včasih se pogovarjamo z igralci in se spominjamo naše prve sezone v ligi Europa. Bilo je tako nekako, kot je rekel naš športni direktor Zlatko Zahović. Vsi smo bili še zeleni, nismo bili osredotočeni samo na tekme, vse nas je zanimalo. Na gostovanjih smo si najprej ogledali stadione, na katerih smo igrali, šele potem smo se osredotočili na samo tekmo, zdaj je seveda popolnoma drugače. Zdaj najprej odigramo obračun, potem pa se med seboj pogovarjamo, če je bil stadion lep. Če pogledamo za primer tekmo proti Celticu ... na tribunah je bilo šestdeset tisoč igralcev, a nas to ni ganilo. Mislim, da smo odigrali najboljši prvi polčas, odkar sem jaz pri Mariboru. Imeli smo 65- ali celo 70-odstotno posest žoge, pripravili smo si kar nekaj priložnosti. Ampak to je normalno. Smo prava "klapa"; že dolgo časa igramo skupaj, okrepil nas je še Dare (Vršič, op. p.), in na igrišču funkcioniramo zares odlično.
Dobro, prvič je morda bila sreča, drugič spet sreča, tretjič še enkrat sreča. A da bi bila sreča še četrtič? Zdaj govorijo, da smo imeli srečo pri žrebu, ki nam je namenil Celtic. Zanima me, kaj bodo rekli, ko se bomo naslednje leto znova uvrstili v ligo prvakov. Bo spet kriva sreča? To ni v redu.
Pred dvema letoma ste imeli v ligi Europa skupino, ki bi lahko zlahka igrala tudi v ligi prvakov. Tottenham, Lazio in Panathinaikos. Velikani evropskega nogometa, s katerimi pa ste se lahko dokaj enakovredno kosali.
Velikokrat se spomnim na tisto sezono. Na tekmi proti Tottenhamu smo imeli dovolj priložnosti, a nam ni uspelo zmagati. Ker nismo bili dovolj zreli, zdaj pa smo. Verjemite mi, da ni tako pomembno, proti komu igramo. Ne me razumeti narobe, seveda je težko igrati proti takšnim ekipam, kot so Chelsea, Schalke in Sporting. Ampak za nas to ni tako pomembno. Mi želimo biti dobri, želimo se predstaviti v dobri luči. Da si lahko potem, ko je tekme konec in o njej razmišljaš, rečeš, da si odigral odlično. Ne da si imel priložnost, da narediš potezo več, da preigraš koga, pa si tega nisi upal, ker ti je nasproti stal obrambni nogometaš Chelseaja. Če lahko to narediš na tekmi proti Kopru, zakaj ne bi tega naredil tudi proti Chelseaju?
SREČA? MISLIM, DA NE
Vidi se, da je v klubu vse tako, kot mora biti. Da rastete iz dneva v dan, pravzaprav. Nekako se zdi, da je uvrstitev v ligo prvakov po trikratni uvrstitvi v ligo Europa kar nekako logična. Kot nekakšno naravno sosledje.
Nekateri bi rekli, da je to normalno, drugi, da ni, spet tretji bi dejali, da smo imeli srečo. Takšnim bi povedal samo nekaj. Štirikrat zapored smo se uvrstili v skupinski del katerega izmed evropskih tekmovanj. Dobro, prvič je morda bila sreča, drugič spet sreča, tretjič še enkrat sreča. A da bi bila sreča še četrtič? Zdaj govorijo, da smo imeli srečo pri žrebu, ki nam je namenil Celtic. Zanima me, kaj bodo rekli, ko se bomo naslednje leto znova uvrstili v ligo prvakov. Bo spet kriva sreča? To ni v redu. Če pogledamo samo letošnje kvalifikacije, smo si več kot zaslužili nastop med elito. Na domači tekmi proti Maccabiju smo bili odlični, a nismo izkoristili svojih priložnosti, šele na koncu nam je uspelo zadeti. Tudi proti Celticu v Ljudskem vrtu smo bili dobri, oni so bili tisti, ki so se na koncu tekme valjali. Njih so grabili krči, nas niso. Mi smo želeli tekmo dobiti, in ko igraš s tako miselnostjo, te bog nagradi. Zato greš v Glasgow in potem oni na domačem igrišču ne morejo do žoge.
