Kaj vam v življenju pomeni šport?
Ogromno. Izhajam iz športne družine, saj sta starša s konji tekmovala v parkurju oziroma v preskakovanju preprek s konji. Nekaj časa sta bila tudi trenerja in od malih nog sem tako povezana s konji. Malo sem tudi smučala, malo sem igrala odbojko, a nič nisem resno trenirala, ker mi to ni dišalo. Edina stvar poleg teka, kolesarjenja, s katerim se resnično srečujem od mladih nog, je jezdenje. To je šport, ki ga resnično obožujem.
Dejali ste, da ste se kot otrok malo bolj bolj resno ukvarjali le s konjeništvom. Bi se, če bi imeli to možnost, odločili za kaj drugega?
Če bi se opisala kot športnica, bi rekla, da sem eksplozivna, vendar pa ne krasi velika vztrajnost. Moja starša imata oboje, zato sta bila tako dobra. Vedno sta mi bila vzor, še vedno sta mi vzor, ker sta v svoji panogi res odlična. To me po svoje celo malo jezi (smeh). A mislim, da je vsakemu nekaj namenjeno. Želela sem si sicer tekmovati v galopskih dirkah, a me je v istem času glasba že tako prevzela, da sem videla samo to in si želela samo delati v glasbi.
Ko igrajo naši nogometaši, si včasih s celo družino ali s prijatelji pripravimo pivo in prigrizke in res navijamo. Se deremo. To so res pravi izbruhi.
Kateri športi, s katerimi se rekreativno ukvarjate so vam najbolj všeč, kateri najmanj?
Najmanj rada sem tekla, a sem s časom tek začela naravnost oboževati. Ko nekaj časa delaš na tem, da boš osvojil kilometre, da boš dobil kondicijo, sem ga vzljubila. Počutila sem se super, tekla sem celo v poznih večernih urah, kar pa se je na koncu pri meni izkazalo za usodno. Zaradi teme sem padla na delu proge, kjer sem mislila, da jo poznam do potankosti, vendar pa so ravno takrat nekaj prenavljali cesto in sem si zlomila gleženj. Ta še vedno ni v redu. Mislila sem, da bom še lahko tekla, a se mi dogaja, da je povsem mehak, hitro si ga zvijem, zato ne vem, če bom še tekla. Me je kar malo strah, ker pri vsakem koraku pričakujem, da me bo zabolelo. Zelo rada tudi smučam in mi je kar čudno, ker letos še nisem. Želela sem se naučiti deskanja na snegu, ampak nikakor še nisem našla časa, če pa sem ga, smo pa ravno dobili veliko snežno pošiljko. Upam, da še uspem stopiti na sneg to sezono.
Kateri športi vas najbolj zanimajo kot gledalko?
Konjeništvo. Res je, da pri nas v Mozirju prirejajo tudi veliko odbojkarskih tekem. Slišim, da se dogaja, a grem vedno samo mimo, ni mi do tega, te stvari me ne pritegnejo. Zanima pa me tudi nogomet.
Odkrili smo, da ste nečakinja našega nogometnega trenerja Bojana Prašnikarja?
On je moja »mali« stric. Od kar sem izvedela za to sorodstveno vez, sem se gotovo malo bolj začela zanimati za nogomet.
Bila sem velika navijačica Lanca Armstronga in me je vse to, kar se je zdaj zgodilo, zelo razočaralo. Čeprav poskušam razumeti njegov ego, ampak ne morem verjeti.
Si doma vzamete čas, da si ogledate kakšen športni dogodek? Si vzamete čas?
Seveda. Ko igrajo naši nogometaši, si vsekakor vzamem čas. Včasih celo s celo družino ali s prijatelji, pa si pripravimo pivo in prigrizke. In to res navijamo. Se deremo. To so res pravi izbruhi. Mi smo zelo temperamentni, tako moji prijatelji in moja družina. Sama sem zelo strastna navijačica in se nikoli ne držim nazaj. Tudi, ko sem kdaj na kakšni tekmi, sem tudi nekajkrat izgubila glas. Derem se na vse grlo (smeh). Naravnost fantastično se mi zdi doživeti, kako cel stadion skupaj navija! To je res nekaj posebnega.
Ste lastnica kakšnega navijaškega artikla?
Velikokrat nastopam na raznih športnih dogodkih. Pred časom smo tako bili na stadionu Žak in ravno takrat se je razbesnela prava nevihta. Nogometna zveza mi je tudi zato podarila vetrovko, bila je nekaj posebnega, povsem popisana. Tudi glasbeniki se športni udestujemo in imamo na primer v okviru Glasbeniki na smučeh tudi svoje oprave.
Sama sem zelo strastna navijačica in se nikoli ne držim nazaj. Tudi, ko sem kdaj na kakšni tekmi, sem tudi nekajkrat izgubila glas. Derem se na vse grlo.
Če bi imeli možnost, da bi si kakšen dogodek, tekmo ogledali v živo, kaj bi to bilo?
Zelo si želim v živo ogledati boksarski dvoboj Dejana Zavca. Njega izredno spoštujem. Celo istega fizioterapevta imava (smeh).
Ali je kdo od športnikov v Sloveniji ali pa na svetu na vas pustil še posebej velik pečat?
Bila sem velika navijačica Lanca Armstronga in me je vse to, kar se je zdaj zgodilo, zelo razočaralo. Čeprav poskušam razumeti njegov ego, ampak ne morem verjeti. On je bil moj velik vzornik, prebrala sem njegovo knjigo in se mi zdi, da je s svojo močno voljo marsikoga navdahnil. Kot otrok sem zelo rada gledala smučanje, zelo sem bila navdušena nad Renejem Mlekužem in Juretom Koširjem. Rada sem gledala Brigito Bukovec, zdaj sem seveda velika navijačica Tine Maze. Zanjo sploh nimam besed. Tako je močna v svoji glavi, psihično je zelo dobro pripravljena in jo zelo cenim. Na splošno so letos naši športniki zelo uspešni. Tudi Peter Prevc je sijajen. Pa da ne pozabim na Petro Majdič in tiste njena zlomljena rebra. Ob tem sem se prav jokala. Mislim, da smo Slovenci lahko zelo ponosni na naše športnike. Res so neverjetni.
