Večer, po katerem so davek za Pajotov prst v Perotovo oko v hrvaški prestolnici plačali avtomobili s slovenskimi registrskimi oznakami in po katerem so nam hrvaški navijači prek grafitov sporočali, "Vidimo se na moru." A to nas je malo brigalo, bili smo v finalu, prvem in do zdaj edinem. In čeprav se ta ni izšel po naših načrtih, čeprav smo ostali brez zlata, sloviti brkač Heiner Brandt pa brez brk, se je ta konec tedna, to prvenstvo z zlatimi oziroma bolje rečeno srebrnimi črkami za vedno zapisalo v anale slovenskega športa.
Podeliti jim je bilo treba ime, pa je takrat odločitev padla na srebrne viteze. Bil je to vse do Eurobasketa 2013 največji športni dogodek v samostojni Sloveniji, ki so ga rokometaši za razliko od košarkarjev kronali s kolajno. Bilo je to deset in še nekaj dni, ko je Slovenija dihala z rokometaši, ko si je odkritje prvenstva Vida Kavtičnika za zeta želela vsaka mama, ko so si Slovenci priigrali vozovnico za Atene in ko je Boštjan Ficko v polfinalu zabil enega največjih golov v svoji karieri.
Pri izidu 26:25, štirinajst sekund pred zadnjim zvokom sirene, ob dvignjeni roki sodnikov. Si še kdaj zavrti posnetek recimo temu gola kariere? "Zavrtim si ga ne, ga pa kdaj pa kdaj ujamem v kakšnem spotu oziroma ga slišim na radiu. Občutki ostajajo, mogoče ravno zaradi tega še niso zbledeli. Takrat se mi je rodil tudi sin, tako da je bil res cel kup čustev. Spomnim se, kot da bi bilo včeraj, imeli smo igralca manj, igrali smo potrpežljivo, kolektivno, a bili smo že pod pritiskom in bolj kot ne slučajno je naneslo, da sem moral sprožiti jaz, ki sicer nisem bil izrazit "šuter". A sedla je, uspel mi je res dober met. Bil pa je to le kamenček v mozaiku, ki smo ga fantje s strokovnim štabom in tudi trenerji po klubih sestavljali dlje časa," se je desetletje kasneje spominjal Ficko.
Bilo je to zlato obdobje slovenskega rokometa. Krim Mercator se je leto dni pred tem še drugič povzpel na evropski prestol, le dobra dva meseca po evropskem prvenstvu so pravljico spisali še Celjani in zavzeli klubski Mont Blanc, Krim je vnovič igral finale ... Slovenija je bila v rokometnih nebesih.
Slovenija - Hrvaška 27:25
(15:13)
Ljubljana - Dvorana Tivoli, gledalcev 6.500, sodnika: Vakula in Ljudovik (oba Ukrajina).
SLOVENIJA: Podpečan, Backovič 2, Vugrinec 5 (2), Kastelic 1, Kavtičnik 6, Bedekovič, Škof, Tomšič 4, Simonovič 2 (2), Pajovič 1, Lapajne, Ficko 3, Zorman 2, Lubej 1. Selektor: Tone Tiselj.
HRVAŠKA: Kelentrič, Kaleb 3, Sulič, Balič 4, Lackovič 2, Zrnič 1, Vori, Dominikovič, Džomba 12 (4), Šola, Valčič 2, Goluža, Špoljarič, Metličič.
Sedemmetrovke: Slovenija 4 (4), Hrvaška 5 (4). Selektor: Lino Červar.
Izključitve: Slovenija 16, Hrvaška 8 minut.
Rdeči karton: Bedekovič (53.).
