Chuck, kot je vzdevek omenjenega boksarja, je bil profesionalec med letoma 1964 in 1978. V tem času je v 51 borbah zabeležil 35 zmag, od tega 17 predčasno, in 14 porazov, dve borbi pa sta se končali brez zmagovalca. Statistika sama po sebi ni nič posebnega, pozornost pa je vzbujal predvsem zato, ker je bil eden redkih belcev, ki se je lahko kolikor toliko resno boril s temnopoltimi borci, ko so takrat krojili boksarski vrh med težkokategorniki. Boksal je tudi proti Georgu Foremanu in Sonnyju Listonu, ki jima je nudil slabši odpor kot Aliju; Foreman ga je nokavtiral že v tretji rundi.
Dvoboj z Alijem se je zgodil 24. marca 1975 v Richfieldu v zvezni državi Ohio. Za "največjega" je bila to prva obramba naslova svetovnega prvaka po verzijah WBA in WBC, ki ga je osvojil 30. oktobra 1974 v prestolnici takratnega Zaira (danes Konga) Kinšasi proti Georgu Foremanu, v borbi, ki so jo poimenovali »The Rumble in the Jungle« (grmenje v džungli, op., p.).
Dokumentarec
O Wepnerju, ki je skupaj z svojo drugo ženo Lindo lastnik trgovine, ki prodaja alkoholne pijače, je bil leta 2012 posnet tudi dokumentarni film z naslovom The Real Rocky (Resnični Rocky). Poudarek filma je bil na njegovi borbi z Alijem in trenutku, ko ga je v deveti rundi poslal na tla. Dokumentarec o njegovem življenju je zanj bolj privlačen kot karkoli, kar lahko napiše neki scenarist. "Nekateri mi pravijo, da sem s tem dobil nekakšno priznanje, a sam se že 36 let počutim kot šampion," je pred tremi leti dejal v pogovoru za CNN.
Wepnerju nihče ni pripisoval nikakršnih možnosti za uspeh, vsi so zgolj ugibali, koliko časa bo zdržal na nogah. Kakšno je bilo razmerje moči, pove že nagradni sklad; Ali je za borbo prejel milijon in pol ameriških dolarjev, Wepner pa »zgolj« sto tisočakov. Vseeno je bilo to precej več, kot je zaslužil kadarkoli prej ali pozneje, zato je takoj sprejel omenjeno vsoto.
Belopolti izzivalec se je na dvoboj osem tednov pripravljal v hribih, pod budnim očesom trenerja Ala Bravermana in menedžerja Billa Prezanta. Slednji je napovedoval, da bo borba za vse veliko presenečenje, za kar je bil pri večini deležen posmeha. To je bilo prvič, da se je Wepner na kakšno borbo pripravljal tako intenzivno, čeprav je bil obračun z Alijem že 42. v njegovi profesionalni karieri. Na vprašanje pred dvobojem, ali lahko preživi v ringu proti svetovnemu prvaku, je odgovoril: "Borec sem že vse življenje. Če sem preživel med marinci, lahko preživim tudi Alija."
AL, MILIJONARJA SVA
Čeprav je bilo pričakovati, da bo Ali dvoboj skušal odločiti že v prvih rundah, je začel precej rezervirano. Očitno je bilo, da je svojega nasprotnika nekoliko podcenil, a se mu je ta zelo dobro upiral in mu tudi podelil nekaj močnih udarcev.
V deveti rundi ga je celo zbil na tla in sodnik je bil prvaku prisiljen šteti. Ali je sicer pozneje dejal, da je padel zaradi tega, ker ga je Wepner pohodil, in ne zaradi udarca; da je to res storil, se je videlo tudi na fotografijah. Po koncu runde naj bi svojemu trenerju dejal: "Al, poženi avto. Greva v banko, saj sva milijonarja." Trener pa naj bi mu odgovoril: "Raje se obrni. Ali je že vstal s stola in deluje zelo jezno."
V preostalih rundah je "največji" pričakovano prevzel pobudo, Wepnerju zlomil nos in mu prebil arkadi nad obema očesoma. Devetnajst sekund pred koncem zadnje, 15. runde je po še enem Alijevem udarcu obvisel na vrveh. Sodnik je še odštel do sedem in nato ob opotekajočem borcu dvoboj prekinil in razglasil tehnični nokavt.
VZELI SO GA ZA ROCKYJA
Dvoboj v Richfieldu si je ogledal tudi igralec in scenarist Sylvester Stallone in kmalu po njem napisal scenarij za film Rocky, brez konkurence najbolj gledan boksarski film vseh časov. Pozneje je sicer zanikal, da bi mu idejo zanj ponudil prav Wepner, a ga je nekaj kadrov, prikazanih v filmu, pri tem postavilo na laž.
Navdih še pri trojici
Charles Wepner pa ni bil edini, ki je Stalloneja navdihnil za Rockyjev scenarij. Precejšnja verjetnost je, da je nekaj idej dobil tudi pri prebiranju avtobiografije o Rockyu Grazianu, boksarju, ki je v srednji kategoriji med letoma 1942 in 1952 kar 52 borb dobil z nokavtom. Njen naslov je bil Somebody Up There Likes Me (Nekdo tam zgoraj me ima rad), po njej pa je bil posnet tudi film. Prav tako naj bi Stallone, ki je bil pred leti za svoj prispevek v svetu boksa sprejet tudi v boksarsko hišo slavnih, v filmu uporabil nekatere stvari iz kariere še enega velikega Alijevega rivala Joeja Fraserja, predvsem njegov način treniranja in prehranjevanja. Določen navdih je gotovo dobil tudi pri soimenjaku filmskega junaka Rockyu Marcianu, še enemu nekdanjemu svetovnemu prvaku, ki je v svojih 49 borbah med letoma 1947 in 1955 ostal neporažen.
Najbolj očitna navezava je bila, da je partnerica filmskega junaka Rockyja Balboe delala v trgovini z malimi živalmi, kar je v realnem življenju počela tudi Wepnerjeva soproga. Wepner je pozneje proti Stalloneju vložil tožbo. Do obravnave sicer ni prišlo, dosegel pa je, da ga je slavni igralec moral izplačati za neznano vsoto.
Po borbi z Alijem je Wepner postal slaven, filmi o Rockyju pa so še dodatno spremenili njegovo življenje. Ko je bil povabljen na projekcijo filma na Manhattnu, je bil navdušen. "Bilo je fantastično, česa takega nisem pričakoval. Ko je v filmu prvak Apollo padel na tla, so ljudje začeli navijati zame. Po koncu filma so me obkrožili, me začeli objemati in mi govorili, da je bil to odličen film. Vsi so bili prepričani, da govori o meni," je pozneje razlagal v enem od intervjujev.
V ZAPOR ZARADI KOKAINA
Wepner, ki je prihajal iz mesteca Bayonne v državi New Jersey, se je boksarskih veščin naučil v vojski kot član marincev, delal pa je tudi kot varnostnik v nočnih lokalih. Svojo profesionalno kariero je začel leta 1964, njegovi začetki pa so bili kar obetavni. Postal je tudi prvak države New Jersey, a so ga po porazih s Foremanom in Listonom, za katerega je bila to njegova zadnja borba pred nenadno smrtjo, mnogi že dokončno odpisali.
Pred borbo z Alijem je vendarle nanizal sedem zaporednih zmag, od katerih je imela še največjo vrednost tista proti Ernieju Terrellu, nekdanjemu svetovnemu prvaku po verziji WBA. Te zmage so mu omogočile spopad z "največjim", po njem pa je nase še najbolj opozoril, ko se je leto pozneje podal še na pot ameriške profesionalne rokoborbe, tako imenovanega wrestlinga, kar pa se zanj ni končalo dobro.
Njegov nasprotnik Andre the Giant ga je med borbo preprosto vrgel iz ringa. Po splošnem prepričanju je bila ta scena uporabljena tudi v filmu Rocky 3, v katerem se je v rokoborske vode podal tudi Rocky Balboa, a ga je nasprotnik Hulk Hogan ravno tako zalučal iz ringa. Do konca kariere je nato po večini izgubljal tudi kot boksar, končal pa jo je 2. maja 1978 po porazu s Frankom Scottom.
Ponaredil Alijev podpis
Charles Wepner je večkrat prišel tudi navzkriž z zakonom. Nekoč sta s poslovnim partnerjem Johnom Olsonom natisnila razglednice njegove borbe z Muhammadom Alijem in ob njegovem podpisu dodala še Alijevega, ki pa je bil ponarejen. Te ponaredke sta prodajala in z njimi kar dobro služila, dokler ju ni nekdo prijavil. FBI ju je leta 2002 poslal v pripor, odnesla sta jo s pogojnima kaznima.
Pozneje je Chuck hodil predvsem na zabave, ni se branil niti drog. Leta 1985 je bil aretiran zaradi posesti kokaina in skoraj tri leta preživel v zaporu. "Konec sedemdesetih in začetek osemdesetih je bilo obdobje zabav. Kamorkoli si prišel, je bil tudi kokain. Če zdaj gledam nazaj, je bilo to zelo lepo obdobje v mojem življenju. Mislim, da sem to moral dati skozi. Včasih sem bil zunaj od četrtka do nedelje in postal sem zasvojen z zabavami," danes ničesar ne obžaluje.
