Fizioterapevta kluba Alena Jankovića ne boste videli v prvih 'bojnih' vrstah, a je tudi on – kot še marsikdo iz ozadja – izredno pomemben člen pri doseganju vseh uspehov celjskega kluba. Ob tem je zanimiv tudi zaradi svojega zasebnega življenja, Alen je namreč poročen z Darjo Gajšek, priljubljeno glasbenico, televizijsko in radijsko voditeljico.
Alen se je pred 35 leti rodil v Ljubljani in prestolnica je precej zaznamovala njegovo življenje, a vseeno ta ni kraj, od koder prihaja. To je namreč Celje. Jankovićevi so živeli blizu kultnega stadiona Skalna klet, na katerem je Alenov oče redno obiskoval tekme, njegov sin pa je na teh navdušeno pobiral žoge. "Na tem stadionu smo bili vsako soboto," se je spominjal naš sogovornik, ki je po izobrazbi fizioterapevt in profesor športne vzgoje. Ti področji, ki sta zelo prepleteni, je združil med študijem.
Umetnostni drsalec, ki je postal nogometaš
Njegove besede so potrdile, da je s športom povezan že od otroštva in ta ljubezen traja še danes. Igral je nogomet, želel je trenirati rokomet, najprej pa je – zanimivo – treniral umetnostno drsanje. "Mislim, da je bil družinski prijatelj tisti čas trener in da je bil to glavni razlog," je po možganih za spomini brskal Alen. "Da, še vedno znam drsati oziroma na ledu ne bi padel," se je zasmejal nekdanji nogometaš, ki je okroglo usnje resno brcal do študijskih let.
"Nisem bil tako dober, da bi ga igral profesionalno, lahko bi igral v kakšni nižji ligi," je iskreno izustil in izpostavil, da je bila izobrazba vedno na prvem mestu. Bil je marljiv, celo toliko, da si je ob vstopu na fakulteto prigaral Zoisovo štipendijo, ki jo dobijo nadarjeni dijaki in študenti.
Dvojčica ga je prehitela za minuto
Fizioterapevt nogometašev Celja ni odraščal kot edinec, Alen ima minuto starejšo sestro dvojčico Aljo. "Mislim, da me ima zaradi tega v telefonu shranjenega kot Alenček. Tako me je klicala, dokler je nisem prerasel (smeh). Do takrat je boj starejši-mlajši vseskozi potekal," se je nasmehnil Janković.
Alja je bila talentirana igralka rokometa, igrala ga je tudi za Krim, danes je po poklicu farmacevtka. Tudi zaradi sestre je dobil možnost, da je prišel v stik z vrhunskim športom. Ko je bil študent Fakultete za šport, ga je Marta Bon povabila h Krimu, za kar ji bo vedno hvaležen. "Tam sem prvič od blizu spoznal vrhunski šport. To je bila moja prva služba, takrat se je rodila tudi moja ljubezen do trenerskega dela," se je spomnil.
Bolnice so mi všeč
Na Fakulteti za šport se je usmeril v telesno pripravo in pravi, da ima srečo, da lahko od tega živi. Kasneje je zanimanje razširil še na fizioterapijo, ima tudi licenco nogometnega trenerja. Če bi bilo treba, bi lahko danes opravljal delo pomočnika trenerja v prvi slovenski nogometni ligi.
Na študij fizioterapije se je vpisal, ko je bil absolvent na FŠ, in čeprav gre njegova služba z roko v roki z medicino, se v vlogi zdravnika nikoli ni videl. "Bolnice so mi všeč, a ne vem, zakaj. Mogoče bom kdaj še v kakšni delal. Všeč so mi veliki hodniki, podzemni rovi, rad nudim pomoč, a ne kot zdravnik," je razložil.
Zavrnil Andrea Massija
Na Fakulteti za šport je imel priložnost, da je poslušal tudi predavanja smučarskega trenerja Andrea Massija, ki je nanj naredil velik vtis. Ta je iskal kondicijskega trenerja, več sošolcev je dobilo ponudbo, da se mu pridruži, tudi Alen. "Zelo sem razmišljal, tehtal, ali naj sprejmem ponudbo. Takrat sem že študiral fizioterapijo, in zato sem moral Massijevo ponudbo zavrniti," je razložil in dodal: "To je bila ena najtežjih odločitev v mojem življenju. Ne morem reči, da mi je danes žal, ker se s preteklostjo ne ubadam. Mogoče mi je žal, ker nisem dobil več priložnosti za pogovor z njim, da bi se od njega še več naučil."
V času študija je spoznal tudi delo v lokalnem nogometnem klubu in zbiral izkušnje v okolju, kjer so bili pogoji daleč od optimalnih. "Moral sem se znajti. Če imam zdaj v Celju vse, tam nismo imeli ničesar. Morali smo čarati in to je bila res dobra šola," je tej izkušnji hvaležen.
To so izjemno težke zgodbe
Še bolj bogate je dobil v štirih mesecih dela na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije, URI Soča, v eni najboljših ustanov za delo fizioterapevta, kjer je delal na oddelku za poškodbe hrbtenjače. "Želel sem to izkušnjo, kajti tu delaš z najtežjimi pacienti, vidiš res težke zgodbe. To so poškodbe, ki vplivajo na cele družine, ki morajo spremeniti življenje, se preseliti, se povsem reorganizirati. To so izjemno težke zgodbe. Čez to ne morejo vsi, s tem se ne morejo ali ne znajo spopasti," je razlagal Alen, ki je delal s peščico pacientov in bil s temi ves čas. "Dejansko jih naučiš novega življenja. To je bila dobra izkušnja, predvsem pa opomin, kaj se človeku v življenju lahko zgodi. Včasih se zelo sekiramo zaradi zvina gležnja ali strgane vezi. Vse to se da ozdraviti, marsičesa pa ne," je pripomnil.
Osem let je Celjan v Ljubljani živel v središču mesta ob Lutkovnem gledališču in bil pripravljen za vedno ostati v prestolnici. A nato ga je zadela Amorjeva puščica in njegov svet se je obrnil na glavo.
Preselil se je v Oplotnico, kraj, ki je diametralno nasproten Ljubljani. Zaposlil se je v zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici, a dal po 30 dneh odpoved – takrat je namreč dobil priložnost, da se pridruži nogometašem Celja, kjer dela zadnjih sedem let.
V tem klubu je izkusil ter prestal vse in še več. Uspehe, razočaranja, evforijo, padce, vzpone, bil je del ekipe, ki je osvojila dva naslova prvaka, zdaj Celjani igrajo v konferenčni ligi.
Ne morem reči, da je takrat preskočila iskrica
Tudi v zasebnem življenju mu gre odlično, temelj vsega pa je bil pritisk napačne tipke oziroma imena. Prvič je sicer Darjo Gajšek spoznal med treningom teka v Celju, kjer je Alen, strastni tekač, treniral skupino tekačev, med katerimi se je znašla, kot se je izkazalo, tudi njegova bodoča žena.
Nato sta se spet srečala, ko je dobil vabilo v oddajo Slovenski pozdrav, ki jo je Darja vodila. "Ne morem reči, da je takrat preskočila iskrica, res ne," je priznal in nato opisal trenutek, ko se je vse spremenilo. "Nekega dne sem želel poklicati prijatelja Dariana, a sem se zmotil in sem poklical Darjo (smeh). Spomnil sem se dobrega nasveta moje kasnejše poročne priče, ki mi je rekel, da nikoli, če koga pomotoma pokličeš, ne smeš reči, da si se zmotil. Seveda sem bil presenečen, ko sem slišal njen glas, a tega nasveta sem se spomnil. Rekla mi je, da je vesela, da sem jo poklical in od takrat naprej … Ko sem prvič prišel k njej na obisk, nikoli več nisem spal doma. Dobesedno," je razložil zaplet in razplet. "Gledal sem njeno oddajo, poznal sem jo, a nikoli nisem slutil, da se bo tako razpletlo. Kako človeku en napačen telefonski klic lahko spremeni življenje, kajne," se je široko nasmehnil.
Ali Blaž ne bo jezen?
Nato nam je opisal še eno anekdoto. "Ko sem šel enkrat k Darji na večerjo, se spomnim, da me je pokojna babica vprašala, ali ne bo Blaž (Švab, Darjin sovoditelj, op. p) nič jezen," se je zahihital: "Njiju je marsikdo povezoval kot par v zasebnem življenju. Ko je babica spoznala Darjo, jo je sprva gledala z distance, a jo je Darja hitro prevzela. Še vedno je ostala njena zvesta gledalka, ljudem te populacije je Darja zelo pri srcu."
Tudi svojega moža je simpatična svetlolaska navdušila s preprostostjo, ljudskostjo: "To imajo ljudje pri njej najbolj radi. Ni virtuozinja na harmoniki, vsi vedo, da jo igra, a se zmoti, ljudje to opazijo, pa nihče ni jezen. Nihče ni popoln, vsak je zmotljiv."
En je ogenj, drugi je voda
Športni in glasbeni svet si skorajda ne bi mogla biti bolj različna, pravi Alen. Umetniki nimajo stalnega urnika, vse je v zraku, športniki so izredno disciplinirani: "Pri nama je, kot da je en voda, en ogenj. Razlika je velika in to je tudi največkrat vzrok najinih sporov."
Z Darjo nastopil na festivalu Slovenska polka in valček
S svojo ženo se najraje sprehaja, včasih sta tekla, šport nasploh je njun hobi. Pa tudi glasba. Alen je veliko hodil na koncerte, Robbieja Williamsa je v živo videl že šestkrat. "Če imam posluh? Darja pravi, da ga imam (nasmeh). Mogoče pa kdaj posnameva kakšen duet, skupaj sva že nastopala," nas je presenetil. "Nahecala me je, ko so snemali Slovensko polko in valček. Odpadlo mi je predavanje, zato sem šel z njo, prej pa obljubil, da bom z njo nastopil, če bom prisoten. In to se je zgodilo. Z nastopanjem nimam težav, a takrat se mi je videlo, da sem imel tremo. To je bilo nekaj novega in hotel sem iti ven iz cone udobja. Stati na odru in zabavati ljudi ni preprosto. Vsi imamo svoje zgodbe, na odru pa moraš biti vedno vesel, četudi nisi. To je bil precejšen izziv."
Tri dni kasneje mi je uspelo
Leta 2016 sta se spoznala, dve leti kasneje sta se poročila v Makolah, kjer je Darja odraščala, vmes povila danes sedemletno Emo. Zaročila sta se v Rovinju. "Zaročiti sem jo želel med sprehodom pod rovinjsko cerkvijo. Imel sem prstan, a nisem želel imeti okoli veliko ljudi. Ko sva šla prvič mimo cerkve, sem se 'usral', a tega ni opazila. V drugo mi je uspelo, res pa, da je bilo to tri dni kasneje," se je smejal spominom.
Sedem let je Alen tudi oče: "Pozna se, da sem iz športnih vod in da imam rad disciplino in red, to se vidi tudi doma. Bolj težim kot Darja, mogoče sem celo preveč strikten," se zaveda.
Alen je v času nogometne sezone veliko odsoten, tudi Darja ima napolnjen urnik, logistično gre za pravi projekt. Verjetno bo v prihodnje še bolj zahtevno, družinica je pred kratkim naznanila, da se bo čez dobre pol leta povečala še za enega člana ali članico.
"Tudi ko smo skupaj, je moja služba vedno prisotna, ne znam je odklopiti," je skesano priznal. "Radi smo skupaj, doma imamo veliko prostora, mikrookolje nam nudi veliko podporo. Brez tašče in moje mame bi moral eden od naju gotovo pustiti službo, verjetno bi bil to jaz," je priznal fizioterapevt, ki vsaj eno uro na dan porabi za študij anatomije in novosti, ker znanost tako napreduje: "Doma imamo knjižnico z več kot 1000 knjigami."
Vajeni smo celo, da ljudje hodijo okoli hiše
Darjo širna Slovenija pozna pod priimkom Gajšek, vendar v nasprotju s prepričanjem ta ni njen edini. "Darja se piše Janković, a pri svojem poslu uporablja stari priimek in s tem nimam težav. Me pa to vpraša veliko ljudi. V bistvu mene kličejo Gajšek (smeh). A s tem ni nič narobe," je dobro razpoložen nadaljeval.
Ker je Darja zelo znana, jo neznanci velikokrat pocukajo za rokav za fotografijo, avtogram ali da se z njo pogovorijo. "To je del vsakdana," je prikimal. "Vajeni smo celo, da ljudje hodijo okoli hiše in čakajo, da bi jo videli. Tudi to se dogaja. Mislim, da se je morala Darja že večkrat preseliti, tudi midva sva šla čez neprijetno izkušnjo," je slabši vidik slave opisal Alen.
"Na začetku mi je bilo nenavadno, a se sčasoma navadiš, to sprejmeš, ker je to del njenega poklica. Ona je tu zaradi ljudi, tako kot so nogometaši. Povsem isto je. Včasih tudi mene prosijo, če naredim fotografijo, brez težav bi rekel, da sem v prostem času tudi fotograf (smeh). Ema še vedno velikokrat vpraša, zakaj se hočejo ljudje fotografirati z mami, njej še ni čisto jasno. Pa jo vidi na televiziji, njene sošolke pojejo Darjine pesmi, …"
