Več kot uro smo v neposredni bližini velenjskega stadiona sedeli na terasi lokala, katerega lastnik je naš tokratni sogovornik, ter klepetali o prijetnih in malo manj prijetnih prelomnicah v življenju Zorana Pavlovića, nekdanjega standardnega člana slovenske izbrane vrste. V svoji karieri je med drugim nosil dres domačega Rudarja, Olimpije, Interblocka, Maribora, Nafte in Celja, med številnimi klubi v tujini pa je najbolj ponosen na prestop v zagrebški Dinamo, za katerega je v mladih letih tudi stiskal pesti.
Njegova življenjska pot se je začela v Tuzli, kjer je 27. junija 1976 prijokal na svet, njegova starša pa sta že nekaj časa živela v Velenju, kjer je preživel celotno svoje življenje z izjemo časa, ko je igral v tujini. "Tudi jaz bom glede svojih otroških let povedal tisto, kar so že mnogi moji predhodniki v tej rubriki. (smeh) Moje otroštvo je bilo povsem drugačno od tega, ki ga mladina preživlja danes. Večino prostega časa sem preživel v družbi dobrih prijateljev, s katerimi sem se igral na igriščih po Velenju ter doživel prijetne in manj prijetne dogodivščine. Večina jih je bila povezanih z nogometom, ki smo ga igrali po cele dneve, tako da sploh nismo šli domov na kosilo, zvečer pa so nas starši iskali in lovili pred bloki. Ker je bilo veliko igrišč, nikoli nismo bili na istem, zato so nas še težje našli. Nekajkrat so poklicali policijo, ker nas ni bilo nikjer," je v smehu razlagal dolgoletni član Rudarja, ki je odrasel z žogo in ki bo, kot vse kaže, z njo povezan vse do konca življenja.
"Oče je bil tisti, ki sicer ni profesionalno igral nogometa, je pa bil velik športni navdušenec. Spomnim se, da je hodil na veliko tekem takratne jugoslovanske lige, velikokrat sem mu delal družbo. Nikoli ne bom pozabil počitnic v Tuzli, kjer sem imel priložnost, da sem v živo videl najboljše nogometaše nekdanje skupne države. V tistih časih je bilo to nekaj nepojmljivega. Nikoli ne bom pozabil tekme med Tuzlo in Crveno zvezdo, za katero je igral Robert Prosinečki," je navdušeno razlagal štiridesetletni nekdanji nogometaš, ki je bil od nekdaj navijač Slobode iz Tuzle in zagrebškega Dinama. Preden se je prvič odpravil na nogometni trening, je nekaj let treniral rokomet, ki je v Šaleški dolini že od nekdaj izjemno priljubljen. Treniral ga je sloviti Miro Požun, a je pozneje spoznal, da to ni šport zanj, zato je presedlal na nogomet, in ni mu bilo žal.
Če bi bil jaz Zlatko Zahović, bi ravnal enako
Zelo zanimivo je tudi njegovo poglavje v slovenski izbrani vrsti, Zoran Pavlović je namreč med pogovorom odprl pandorino skrinjico, povedal marsikaj o dogajanju v času, ko je počilo med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovićem. Pavlovića je iz mlade v člansko izbrano vrsto povlekel prav Srečko Katanec, oba sta debitirala na tekmi z Madžarsko.
Bil je del reprezentance, ki je prvič zaigrala na evropskem in svetovnem prvenstvu, nato pa ... "Prišlo je do konflikta na svetovnem prvenstvu, kjer so se, kar se zdaj sliši zelo neumno, igralci postavili na stran selektorja ali Zlatka Zahovića. Jaz sem bil ves čas zraven in vem, kaj se je dogajalo, pozneje pa sem bil z reprezentančnega seznama prečrtan zato, ker sem bil na napačni strani, na strani Zlatka Zahovića. Tudi danes bi ravnal enako, moje mnenje pa je, da zato nisem bil nikoli več vpoklican v reprezentanco," je priznal Pavlović. Ko je Katanca nasledil Bojan Prašnikar, sta se dogovorila, da ga bo prišel gledat na tekmo v Salzburg, kjer je dobro igral ...
CELOTEN POGOVOR Z ZORANOM PAVLOVIĆEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V PONEDELJKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
