Fotografija jo spremlja že od otroštva, danes pa je ne le njen vsakdanji ustvarjalni izraz, temveč tudi področje, na katerem dosega izjemne uspehe. Kot dolgoletna uporabnica telefonov Huawei je Andreja Ravnak navdušila tudi na mednarodnem natečaju Huawei XMAGE Awards, kjer je letos osvojila že svojo drugo nagrado.
Še preden je postala Mojstrica fotografije in članica izvršilnega odbora Fotografske zveze Slovenije, je fotografijo doživljala predvsem kot način beleženja trenutkov in osebnih spominov. Sčasoma se je skozi delo v fotografskem društvu začela poglabljati v izrazno moč vizualnega jezika ter razvijati prepoznaven avtorski slog, ki izhaja iz njenega arhitekturnega čuta za prostor, svetlobo in kompozicijo. Danes fotografira tako s profesionalno opremo kot s telefonom Huawei Pura 80 Ultra, ki ga uporablja na potovanjih in delavnicah, fotografija pa jo spremlja na vsakem koraku njenega ustvarjalnega in mentorstva polnega vsakdana.
Najprej čestitamo za zdaj že drugo nagrado na natečaju Huawei XMAGE Awards. Kakšen pomen ima fotografija v vašem življenju in kateri fotografski slogi so vam najbližji?
Hvala lepa za čestitke. Fotografija me spremlja že od mladosti. Že v osnovni šoli sem imela veliko potrebo po beleženju svojega življenja s pomočjo fotoaparata, nosila filme v razvijanje v foto studie in izdelovala debele fotoalbume s spomini. Nekje na začetku poklicne poti sem v naključnem poslovnem klepetu prejela povabilo v fotografsko društvo, tam pa se je začel moj razmislek o fotografiji kot izraznem sredstvu. Po izobrazbi sem arhitektka, zato mi čut za oblikovanje, prostor in kompozicijo pri ustvarjanju fotografij zelo pomaga.
V zadnjem desetletju je fotografija postala sestavni del mojega življenja. Sem prejemnica številnih fotografskih nagrad in občasna članica žirij fotografskih natečajev. V Fotografski zvezi Slovenije imam naziv Mojstrica fotografije, že dva mandata pa sem članica izvršilnega odbora FZS, trenutno podpredsednica. Nekaj let sem bila urednica fotografije in ustvarjalka kakovostnih vsebin pri slovenski reviji Digitalna Kamera ter soorganizatorka fotografskih potepov po Evropi. Sem mentorica foto skupinam različnih starosti, letos pa tudi predavateljica na visokošolskem fotografskem programu. Uživam v organizaciji in ustvarjanju fotografskih projektov, najbolj pa me veseli, ko je moje delo komu v navdih in spodbudo.
Nerada predalčkam fotografijo v žanre in sloge, saj se ti med seboj prepletajo. Všeč mi je celoten ustvarjalni spekter fotografije, najbrž pa sem najbolj prepoznavna po svojih krajinskih fotografijah, ki jih ustvarjam s teleobjektivom.
Kaj vas je spodbudilo, da ste se prijavili na Huaweiev natečaj, gre vendarle za natečaj mobilne fotografije?
Huawei natečaj poznam že od prej, saj njihove telefone uporabljam že vrsto let. Vedno ga imam pri roki za lovljenje trenutkov, zato mi je dragoceno, da imam v žepu zmogljivo fotografsko orodje. Nikoli ne veš, kaj zanimivega te čaka za naslednjim ovinkom, težka fotografska oprema pa ni vedno z mano. S telefoni Huawei sem posnela že veliko fotografij in nekaj med njimi je bilo nagrajenih tudi na klasičnih fotografskih natečajih. Na Huawei natečaju pa so mi zvezde očitno še posebej naklonjene. Leta 2023 sem bila razglašena za »runner up« v kategoriji »Hello life«, letos pa sem bila med izbranci v kategoriji »So far so close«. Da tvoja fotografija izstopi med 740.000 prejetimi, je res izjemno. Poleg dobre fotografije je potrebne tudi nekaj sreče.
Kako gledate na razvoj mobilne fotografije? Kdaj ste začutili, da je telefon postal uporaben?
Uporabnica telefonov Huawei sem že več let. Prvi, ki me je zares navdušil s svojo kamero, je bil Huawei Mate 20 Pro. Opremljen je bil s tremi Leica lečami in je bil po zmogljivostih kar razred zase. Impresionirali so me tudi posnetki, narejeni v nočnem načinu. Od takrat je telefon zame dostojno fotografsko orodje. Tako kot pri vsakem orodju ima tudi ta svoje omejitve, naloga uporabnika pa je, da iz njega iztisne največ, kar ponuja. Zanimivo je spremljati, kako napreduje tehnologija in kako vsak nov model prinese kakšno dodatno možnost. Velikokrat se niti ne zavedamo, kako tesno sta prepletena tehnologija in programska oprema, da lahko ustvarimo odlične fotografije tudi s tako majhnim senzorjem.
Verjetno je za dobro fotografijo pomembno odlično poznavanje meja in omejitev fotografske opreme. Kaj vas je navdušilo in kje so omejitve fotografiranja s telefonom?
Dobro poznavanje opreme je ključno za dober rezultat. Res je, da samodejni način že daje odlične rezultate, vendar ponujajo še ogromno dodatnih ustvarjalnih možnosti. Zelo rada uporabljam npr. način »silky water«, ki omogoča daljšo ekspozicijo in učinek »mlečne« vode. Starejši modeli so za ostro fotografijo potrebovali stojalo, zdaj pa pogosto zadostuje mirna roka. Učinki dolge ekspozicije so na fotografijah čudoviti.
Glavna kamera je običajno najkakovostnejša, zato večino fotografij ustvarim z njo. Širokokotna kamera zajame zelo širok pogled, popačenja ob robovih pa so podobna tistim pri klasičnih širokokotnih objektivih. Optika deluje po istem principu, razlika je le v velikosti naprave. Telefoto kamere so pri vseh telefonih še vedno precej oddaljene od kakovosti pravih teleobjektivov. Tako kot pri profesionalni opremi tudi pri telefonih ni objektiva, ki bi od širokega kota do 600 mm naredil vrhunsko risbo. Te omejitve narekuje fizika. Zelo zanimivo pa je, kako jih telefoni premostijo z umetno inteligenco in matematičnimi algoritmi, ki izboljšajo končno sliko. Res impresivno.
Kako se lotite fotografiranja? Dobro razmislite in natančno kadrirate prizor ali se prepustite intuiciji?
Fotografiram zelo intuitivno. Ne razmišljam veliko, osredotočim se predvsem na prave nastavitve in čist kader. Kompozicijo imam skorajda vgrajeno v podzavest, zato fotografije le redko obrezujem v postprodukciji. Po mnogih letih ustvarjanja pogosto sploh ne pritisnem na sprožilec, če že vnaprej vem, da motiv ne bo dobro izpadel. Telefon velikokrat priporočam kot odlično orodje za učenje kadriranja – vedno je pri roki, ima velik in svetel zaslon, zato lahko kompozicijsko preizkušaš motiv do onemoglosti. Preizkušaš različne formate, usmerjenost, zajem kadra, kompozicijo …
potem pa se usedeš na kavo, pregledaš fotografije in ugotavljaš, kaj je najbolje uspelo. Meni je to odlična vaja.
Kako pogosto fotografije obdelate s programom ali aplikacijo?
Vedno, ampak res vedno, si fotografije najprej ogledam na velikem zaslonu. Na telefonu je skoraj vse videti odlično, na računalniku pa hitro opazimo ostrino, detajle in podobno. Telefonske fotografije načeloma ne potrebujejo obdelave, pogosto jih pustim neobdelane. Običajno pa uporabim kakšno osnovno korekcijo svetlobe, ostrine ali kontrasta. Veliko se da narediti kar v telefonu, z aplikacijami, kot je Snapseed. Pri priporočanju obdelave sem previdna, saj navdušenci nad filtri hitro zaidejo v pretirano ustvarjalnost, ki fotografijo prej pokvari kot izboljša.
Pri fotografijah, posnetih s klasičnim digitalnim fotoaparatom, pa je zgodba drugačna. To so podatki, ki praviloma potrebujejo obdelavo, da slika postane takšna, kot smo jo dejansko videli. Tistim, ki nimajo časa ali volje za postprodukcijo, priporočam raje dober telefon kot povprečen digitalni aparat, saj izdela zelo dostojen končni izdelek.
Katere zmogljivosti Huaweia Pura 80 Ultra so vas takoj prepričale? V čem vas je presenetil?
Pura 80 Ultra me je spremljala v Parizu, na fotodelavnicah in na koncertu, kar mi je omogočilo dober vpogled v njene zmogljivosti, čeprav je še nisem v celoti raziskala. Navdušila me je odlična sposobnost glavne kamere, da tudi v slabi svetlobi izdela kakovosten izris. Pri prejšnjih modelih sem v zelo slabih svetlobnih pogojih raje uporabljala nočni način, pri tem modelu pa pogosto ostanem pri običajnem. Najbolj me je zanimalo, kako so se izboljšale zmožnosti povečave.
Ko sem fotografirala Pariz z razgledne ploščadi na Montparnasse, me je presenetilo, da tudi 10-kratna povečava ustvarja precej podrobno sliko. Z 2-kratno in 3,7-kratno povečavo so koncertne fotografije izpadle odlično, presenetljivo pa me ni razočarala niti večja povečava, kar je bilo pri starejših modelih skoraj pravilo. Izboljšave pri zumu so res odlične! To se mi zdi najbolj navdušujoč del tega modela. Ne smem pozabiti niti na makro način, ki me je prav tako navdušil. Omogoča res odlične bližinske posnetke z lepimi detajli.
Kako pomembni se vam zdita 1-palčno tipalo glavne kamere in kamera z dvojnim periskopom? Katere so njune glavne prednosti?
Veliko tipalo prinaša boljši dinamični razpon in manj šuma, kar je ključnega pomena pri fotografiranju v zahtevnih razmerah. Dvojni periskop pa omogoča ostrejše posnetke na večjih razdaljah, kar daje več ustvarjalne svobode z manj tehničnimi omejitvami.
Kako bi odgovorili na vprašanje, kdaj uporabiti širokokotno, glavno ali telefoto kamero?
Enako je kot pri klasičnem fotoaparatu. Običajno imamo v torbi širokokotni objektiv, vsestranski zoom srednjih goriščnic, teleobjektiv in morda še kakšen fiksni objektiv z veliko svetlobno močjo. Huawei pokrije ta razpon z več manjšimi lečami. Širokokotna kamera je smiselna za prostore in igro s perspektivami. Glavna kamera je odlična za skoraj vse vrste motivov. Telefoto kamera pa približa oddaljene motive. Pogosto motiv najbolj zaživi, če stopimo korak nazaj in uporabimo npr. 2-kratno povečavo. To je čar perspektive, ki jo omogoča telefoto.
Za konec še to: menite, da se bo razvoj v smeri večjih in na svetlobo občutljivih tipal nadaljeval? Kakšna bi bila za vas idealna kamera?
Razvoj se nenehno nadaljuje in prepričana sem, da so že razvite še boljše rešitve, ki le čakajo na svoj trenutek. Vsak nov model telefona prinese korak naprej. Tipala in optične zmogljivosti se bodo gotovo še razvijale, čeprav imajo najbrž fizične omejitve, predvsem v velikosti. Velik del nadaljnjih izboljšav bodo prinesli računalniški postopki in umetna inteligenca. Menim, da bodo ti procesi v prihodnje močno vplivali tudi na svet digitalnih fotoaparatov. V dobo umetne inteligence smo že stopili, posledice pa se bodo pokazale šele s časom.
Idealna kamera? Najbrž je to utopija. V eno majhno napravo je skoraj nemogoče stlačiti vse – od 10 mm širokega kota do 600 mm teleobjektiva. A kamera sama po sebi ne more ustvariti dobre fotografije. Zmogljivo orodje je seveda dobrodošlo, vendar so za kakovostno fotografijo potrebni še vizija, ustvarjalnost, občutek in trud.
Naročnik oglasa je Huawei
