Evropska uredba o splošni varnosti vozil določa, da morajo biti od 6. julija 2022 vsi novi tipi vozil, od 7. julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z naprednimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Tudi predlog Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2023 – 2030 predvideva preučitev možnosti uvedbe alkoholnih ključavnic. Dogodek je moderiral Miha Šalehar, uvodne nagovore pa so imeli mag. Andrej Rajh, državni sekretar za infrastrukturo, dr. Igor Šoltes, državni sekretar za pravosodje, Tina Heferle, državna sekretarka za notranje zadeve, mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije RS za varnost prometa in Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost v prometu, dr. Peter Debeljak z Ministrstva za zdravje ter Dragana Trivundža Tomanić, Anamaria Hren in mag. Tomaž Svetina iz Agencije za varnost prometa. Na konferenci so poleg slovenskega pregleda stanja prometne varnosti in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola, predstavili dobri praksi Belgije in Avstrije. Belgija je ukrep alkoholnih ključavnic že uspešno vpeljala v zakonodajo, Avstrija pa je konec leta 2022 zaključila s pilotnim projektom testiranja alkoholnih ključavnic v praksi.
Mag. Andrej Rajh, državni sekretar ministrstva za infrastrukturo, je v osrednjem nagovoru izpostavil: »Konferenca simbolično poteka prav na dan, ko se na Odboru DZ RS za infrastrukturo, okolje in prostor obravnava izjemno pomemben dokument s področja varnosti cestnega prometa - predlog Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030. Resolucija namreč med drugim s posebno skrbjo naslavlja tudi problematiko alkohola in prepovedanih drog kot najpogostejših spremljajočih dejavnikov prometnih nesreč. Med predlaganimi ukrepi so tudi: preučitev možnosti dviga regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog s 13.560 evrov na 130.000 evrov, sistematična in učinkovita pravna ureditev kaznovalne politike od prekrškov do kaznivih dejanj z modernimi postopki penologije, znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi (vzpostavitev konsenza o enotni meji 0,0). Posebej pa izpostavljam tudi preučitev možnosti izvajanja dodatnih ukrepov kot je uvedba alkoholnih ključavnic . Zato je današnja konferenca pravzaprav že del izvajanja nove resolucije.«
Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je uvodoma dejala, da ni dokazano, da bi zvišanje sankcij vplivalo na težje kršitelje ali na trdovratne povratnike. »Prav slednje nas utrjuje v prepričanju, da so drugi ukrepi, kot je nabor tehničnih ukrepov, skladno z Evropsko uredbo o splošni varnosti vozil, pri težjih kršiteljih lahko edina prepreka, da se alkoholizirani vozniki ne bodo ponovno usedli za volan. Zato je pomembno, da se preučijo dodatne možnosti nadgradnje zakonodaje, predvsem v povezavi s kaznovalno politiko, znižanjem dovoljene stopnje alkoholiziranosti in vgradnjo alkoholnih ključavnic kot dopolnilnega prekrškovnega ukrepa oz. rehabilitacijskega programa. Razmisliti bi morali tudi o primernosti takšnega tehničnega ukrepa za poklicne voznike, prevoze otrok in šole vožnje. Agencija za varnost prometa zagovarja ničelno toleranco do alkohola v prometu ter podpira vse ukrepe, ki bi vožnjo pod vplivom alkohola preprečili. Prav zato tudi apel vsem sodelujočim, da aktivno pristopimo k preučitvi ukrepov, da bo že prvi akcijski načrt po sprejemu Resolucije na to področje posegel kar najbolj učinkovito, da ne bi ostali zgolj pri zaključkih mednarodne konference.«
Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost v prometu, je bil jasen: »Da bi dosegli cilj EU, ki pomeni 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah do leta 2030, je bistvenega pomena, da se spopademo z vožnjo pod vplivom alkohola. Več držav EU, vključno z Belgijo, Francijo, Litvo in Poljsko, ta problem rešuje tako, da so implementirale alkoholne ključavnice za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, še posebej za večkratne kršitelje. Italija prav tako pripravlja zakonodajo, ki bo v pravni sistem vnesla možnost tehnične prepreke vožnje pod vplivom alkohola. Upamo, da se bo Slovenija lahko pridružila tej vse večji skupini držav in uvedla to učinkovito in preizkušeno tehnologijo že v bližnji prihodnosti. Zato je pomembno, da Agencija za varnost prometa sodeluje s tremi pomembnimi resorji, infrastrukturo, notranjimi zadevami in pravosodjem, ki so danes zbrani tukaj z visokimi predstavniki.«
Dr. Igor Šoltes, državni sekretar ministrstva za pravosodje, je izpostavil: »Žalostno zgodbo s slovenskih cest kaže tudi statistika obsodb za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, kjer je najhujša oblika alkoholiziranosti določena kot ena od oblik izvršitve naklepnega, ogrozitvenega, kaznivega dejanja. Statistika obsodb za kaznivo dejanje po 1. točki prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika kaže, da je bilo v letu 2019 in 2020 skoraj 33 % oseb obsojenih za navedeno izvršitveno obliko kaznivega dejanja, leta 2021 in 2022 že cca. 43 % oseb. Ministrstvo za pravosodje seveda podpira vse načine, ki bodo zmanjšali obravnavo posameznikov v kazenskih in prekrškovnih postopkih. Slovenci se namreč nekaterih tradicijam (med njimi je žal tudi uživanje alkohola) težko odpovemo, zato se morda rešitev za uspešnejše zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola skriva ravno v alkoholni ključavnici.«.
Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo AVP, je predstavila statistične podatke in poudarila, da je imel najmlajši med smrtnimi žrtvami v lanskem letu le 15 let in je nesrečo pod vplivom alkohola tudi povzročil. »V zadnjih petih letih je zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola umrlo 136 oseb. V enakem časovnem obdobju je bilo več kot 650 hudo telesno poškodovanih, torej so ostali z najtežjimi posledicami prometne nesreče. Udeleženci z dovoljeno mejo alkohola so lani povzročili skoraj 300 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 6 ljudi. Slovenija se žal kljub vsem prizadevanjem številnih deležnikov na tem področju še vedno uvršča visoko glede na količino popitega alkohola na prebivalca, ta je lani znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca.«
Dragana Trivundža Tomanić, voda Sektorja za voznike AVP, je izpostavila: »Udeležbo v rehabilitacijskih programih za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, drog, in drugih psihoaktivnih snovi opredeljuje Zakon o voznikih. Sodišče pri določitvi ustreznega rehabilitacijskega programa, ki ga določi na podlagi zdravniškega spričevala, izbira med tremi rehabilitacijskimi programi:
edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice in programi zdravljenja odvisnosti, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost psihiatrije.
Edukacijske in psihosocialne delavnice vse od leta 2016 v celoti izvaja Agencija za varnost prometa. V letih 2016 - 2022 se je rehabilitacijskih programov udeležilo skupaj 35.234 oseb, 91 % je moških in večina iz starostnega obdobja 30-50 let.«
Mag. Tomaž Svetina, vodja Sektorja za vozila AVP, je predstavil tehnične vidike prilagoditev vozil. Glede na Uredbo (EU) 2019/2144, je določena definicija: »Pripomoček za namestitev blokirne naprave za primer uživanja alkohola“ pomeni standardizirani vmesnik, ki olajšuje vgradnjo blokirne naprave za primer uživanja alkohola kot dodatne opreme v motorna vozila.« Pripomoček za namestitev alkoholne zapore mora omogočati vgradnjo ali naknadno vgradnjo alkoholne zapore v skladu z evropskim standardom EN 50436-1:2014 ali EN 50436-2:2014+A1:2015. V vsakem motornem vozilu kategorij M in N mora biti sistem vozila v zvezi s pripomočkom za namestitev alkoholne zapore skladen z ustreznim modelom vozila in, ki je skladen z evropskim standardom EN 50436-7:2016. Dokument o namestitvi vsebuje podroben opis, diagrame in slike, ki pojasnjujejo namestitev alkoholne zapore in ki zajemajo informacije o akumulatorskem napajanju, ozemljitvi, vodniku za pripravljenost in zagon vozila ali onemogočanje zagona motorja. Nacionalni organi v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami z učinkom od 6. julija 2022, zavrnejo podelitev EU-homologacije ali nacionalne homologacije za vse nove tipe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki ne izpolnjujejo zahtev glede pripomočkov za namestitev blokirne naprave za primer uživanja alkohola. Od 7. julija 2024 potrdila o skladnosti za nova vozila niso več veljavna, zato registracija takih vozil ni več možna, če ta vozila ne izpolnjujejo omenjene zahteve. Za starejša vozila, ki predpriprave za nimajo vgrajene, bo potrebno tako predpripravo vgraditi skupaj z napravo.
Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, je poudaril, da razlogov za pitje ljudem žal ne zmanjka. »V 30 letih je življenje zaradi alkoholiziranih voznikov izgubilo 2.000 ljudi, najmanj 49.000 je bilo težko poškodovanih. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila v prometnih nesrečah z vinjenim povzročiteljem lani 1,44 promila. Alkoholne ključavnice v Zavodu Varna pot podpiramo in si jih želimo, ob zavedanju, da mora biti tesno sodelovanje vseh deležnikov, ki bodo izvajali preventivo, nadzor in sankcioniranje. Stroka pri alkoholu pravi 0.0 in je zelo jasna z vsemi argumenti, nižanje mej dovoljenega alkohola pa je družbeni in politični konsenz.«
Antonio Avenoso in Francesca Podda iz Evropskega sveta za varnost prometa sta predstavila program SAFE&SOBER, ki promovira programe uvedbe alkoholnih ključavnic. V partnerstvu z organizacijo ACS so želeli predstaviti učinkovit ukrep, ki bi alkoholiziranim voznikom preprečeval udeležbo v prometu. Kadar je uvedba alkoholnih ključavnic povezana z rehabilitacijskim programom, se je to pokazalo kot zelo uspešno. Predstavila sta tudi napredek držav v zadnjih 20 letih, ki je pa hkrati opomnik, da lahko naredimo še več, da bo prometna varnost še boljša, saj je 25 % vseh smrti v EU v prometu še vedno povezanih z alkoholom.
Anneliese Heeren iz Belgijskega zveznega urada za mobilnost in transport je predstavila, kako sistem deluje v praksi: »V Belgiji so alkoholne ključavnice za storilce postale velik uspeh. Prve ključavnice so bile vzpostavljene v letu 2013. Lani jih je bilo v uporabi 2.608, od tega 70 % kupljenih in 30 % iz sistema izposoje. Hujše večkratne prekrškarje, pa tudi tiste, ki so "samo enkrat" vozili z zelo visoko koncentracijo alkohola, sodniki obsodijo na zapor za obdobje od 1 do 3 let (ali celo trajno). V tem obdobju jih nadzoruje in spremlja psiholog, s posebnim poudarkom odvajanja od zasvojenosti. Študije kažejo, da je mogoče vedenje trajno pozitivno spremeniti, če smo bili usposobljeni in nadzorovani med obdobjem alkoholne blokade. To je zmagovalna situacija, saj naše ceste postajajo varnejše in storilec dobi možnost, da še naprej vozi in s tem nadaljuje svoje socialno in poklicno življenje.«
Veronika Zuser, Avstrijski Svet za prometno varnost, je izpostavila: »V Avstriji se je pet let (2017–2022) uspešno izvajal program alkoholne blokade. Cilj je bil dosežen, in sicer preprečiti, da vozniki kljub odvzemu vozniškega dovoljenja še naprej vozijo vinjeni. Po lanski evalvaciji ukrepa se priporoča nadaljevanje s prilagoditvami.«
V zaključku je o praktični uporabi spregovoril še Sergey Krasaev, Alcohol Countermeasure Systems, (ACS), ki je udeležencem mednarodne konference omogočal tudi prikaz delovanja tovrstne naprave.
