Mobilni telefoni so zadnje desetletje eden izmed večjih motilcev pozornosti v prometu, ki dokazano povečujejo tveganje za nastanek prometnih nesreč. Vozniki ob uporabi mobilnih telefonov pogosto povzročajo zastoje v prometu. Agencija za varnost prometa in Policija v času od 9. do 15. januarja 2023 izvajata preventivno akcijo »Varno brez telefona v prometu«. V letu 2022 je policija ugotovila 25.670 kršitev po 35. členu Zakona o pravilih cestnega prometa. Leta 2021 je bilo takšnih kršitev za skoraj četrtino več (23 %), oziroma kar 33.297. Trend upada je mogoče pripisati poostreni zakonodaji, nadzoru Policije in ozaveščanju Agencije skozi vse leto. Med kršitelji izstopajo starostne skupine od 35-44 let s 30 %, od 45-54 let s 23,2 % in od 25-34 let z 22,8 %. Glede na kategorijo udeleženca prevladujejo vozniki osebnih avtomobilov, teh je bilo 15.457 (60,2 %), slaba četrtina (6.187) pa voznikov tovornih vozil. Vse več je kršiteljev med kolesarji in vozniki e-skirojev. Kaj vse vpliva na kognitivne sposobnosti voznika, ugotavlja dr. Tina Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v doktorski nalogi z naslovom Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila. V terenskem eksperimentu so 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila: uporabi mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), nastavljanju ali upravljanju s sistemi v avtomobilu ter iskanju stvari v avtomobilu. Z vidika odvrnjene pozornosti od prometnega okolja je najbolj problematična uporaba mobilnega telefona (branje in pošiljanje SMS-sporočila, ogled posnetka) ter nastavljanje sistemov znotraj avtomobila, kjer prednjačita radio in navigacijski sistem. Pri teh nalogah so vozniki skozi vetrobransko steklo gledali le tretjino časa. Pri nastavljanju klimatskega sistema so vozniki stran od ceste gledali polovico časa. Najbolj izpostavljena skupina voznikov so poklicni vozniki, ki so izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila. Tudi nedavna francoska študija ugotavlja, da vozniki tovornih vozil med vožnjo v povprečju 9 % časa uporabljajo mobilni telefon. Pogosteje so tudi pod vplivom dejavnikov utrujenosti.
V času akcije bo Policija nadzirala uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav ter opreme (tablic, prenosnih računalnikov, slušalk), ki motijo voznikovo vidno ali slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Poleg tega bodo pozorni tudi na druge prekrške, predvsem tiste, povezane z izpostavljenimi udeleženci v prometu, pešci, kolesarji, vozniki e-skirojev. Agencija bo v tem času izvajala medijske aktivnosti ter v sodelovanju s SPV Mestne občine Ljubljana z nadcestnimi transparenti opozarjala na tveganja, ki jih prinaša uporaba mobilnega telefona v prometu. Agencija za varnost prometa in Policija pozivata: »Klic, sporočilo, všeček ali objava na družbenih omrežjih naj počakajo. Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!«
Terenski eksperiment dr. Tine Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru
V doktorski nalogi z naslovom Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila avtorica Tina Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru ugotavlja, da pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju vizualna pozornost predstavlja najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje.
V nalogi je bilo analiziranih in med seboj primerjanih več potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. V terenskem eksperimentu je bilo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavljeno 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem in upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem so snemali vidno polje voznikov in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja.
Kolikokrat med vožnjo prestavite frekvenco na radiu?
Vizualno pozornost voznikov poleg mobilnega telefona najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila in jih vozniki opravljajo brez razmišljanja o posledicah. Poleg uporabe telefona, se je za zelo problematično aktivnost izkazalo nastavljanje klimatskega sistema, tempomata, navigacije in radia. Gre za motnje, ki jih vozniki opravljajo skoraj nezavedno, čeprav bi lahko njihovo uporabo brez težav preložili na kasnejši čas.
Najdaljši odstotek trajanja pogledov stran od prometnega okolja je bil ob nastavitvah klimatskega sistema, pri čemer so vozniki na cesto gledali manj kot polovico časa in med nastavljanjem radia, pri čemer je bil pogled na cesto usmerjen le tretjino časa.
Najbolj izpostavljena skupina voznikov so poklicni vozniki, saj so zaradi narave dela izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila, poleg tega pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, kot sta utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Strožje kazni so prinesle trend zmanjšanja kršitev
Agencija za varnost prometa je vrsto let opozarjala na veliko tveganje, ki ga predstavlja uporaba mobilnih telefonov v prometu in predlagala zakonske spremembe. Te so bile z novelo Zakona o pravilih cestnega prometa v celoti sprejete, veljati pa so začele sredi avgusta 2021. Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je za voznike motornih vozil predpisana kazen 250 evrov ter 3 kazenske točke. Za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), pa kazen za uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo znaša 120 evrov.
V letu 2022 je policija ugotovila 25.670 kršitev po 35. členu Zakona o pravilih cestnega prometa. Leta 2021 je bilo takšnih kršitev za skoraj četrtino več (23 %), oziroma kar 33.297. Upad kršitev že drugo leto zapored je mogoče pripisati poostreni zakonodaji, nadzoru Policije in ozaveščanju skozi vse leto.
Med kršitelji prevladujejo vozniki osebnih vozil, vse več kršiteljev med vozniki e-skirojev in kolesarji
Glede na kategorijo udeleženca v prometu že vrsto let prevladujejo vozniki osebnih vozil, teh je bilo skoraj dve tretjini (60,2 %), sledijo vozniki tovornih vozil, ki jih je za slabo četrtino (24,2 %) in kolesarji s 3,5 %, kjer so ugotovili za tretjino več prekrškov kot v letu 2021. Naraščajo kršitve pri voznikih e-skirojev, teh je bilo lani 35, v letu 2021 pa le 9.
Največ kršiteljev, skoraj tretjino (30 %) je v starostni skupini od 35-44 let, sledi skupina od 45-54 let s 23,2 % in od 25-34 let z 22,8 %. Najmanj je kršitev je v starostnih skupinah do 18 let, od 18-24 let in nad 65 let.
Agencija in Policija še opozarjata, da nemalokrat vidimo zamišljene pešce, ki s pogledom v mobilni telefon stopijo na prehod za pešce ali na kolesarsko stezo, in ne preverijo, ali so to storili dovolj varno. Pravočasnost in ustreznost reakcij pešca je zaradi uporabe mobilnih telefonov in pregledovanja družbenih omrežij zmanjšana do 60 %.
Tudi prostoročno telefoniranje ni varno!
Zakon sicer dovoljuje uporabo naprave za prostoročno telefoniranje, ki pa ga Policija in Agencija odsvetujeta, saj odvrača pozornost voznika in ni varno! »Med vožnjo ne upravljajte s telefonom, ne pregledujete socialnih omrežij, si ne zapisujete opomnikov, ne brskajte po spletnih straneh, ne fotografirajte ali snemajte, saj je vožnja aktivnost, ki ji moramo posvetiti vso pozornost! V primeru nujne uporabe mobilnega telefona se ustavite na primernem mestu zunaj vozišča in pot nadaljujte šele, ko končate s pogovorom,« še svetujeta Policija in Agencija za varnost prometa.
V petih sekundah pri hitrosti 50 km/h prevozite »na slepo« skoraj 70 metrov, na avtocesti pri 130 km/h več kot 180 metrov
Mobilni telefon ne šteje med primarne vzroke za nastanek prometne nesreče, vendar pa je izjemno pomemben dejavnik tveganja za njihov nastanek, kot ugotavlja tudi dr. Tina Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru.
Tuje raziskave kažejo, da je med pisanjem SMS sporočila ali pregledovanjem družbenih omrežij voznik povprečno 5 sekund osredotočen na telefon in ne na vožnjo. Pri hitrosti 60 km/h v tem času prevozi razdaljo več kot 83 metrov. V naselju pri hitrosti 50 km/h prevozi skoraj 70 metrov. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 km/h v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov, na hitri cesti pri vožnji 100 km/h pa prevozi 139 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi. Voznik vozi z bistveno zmanjšano pozornostjo in s tem ogroža sebe in vse druge udeležence prometa.
Med uporabo mobilnega telefona je uporabnikova pozornost zmanjšana v treh vidikih: vidnem (pogled je usmerjen v zaslon), telesnem (roke niso na volanu/krmilu) in miselnem (miselni procesi so usmerjeni v napravo). Tveganje za nastanek prometne nesreče se ob uporabi mobilnega telefona po različnih mednarodnih raziskavah poveča od 4x-23x. Tako ogrožamo sebe in druge, za nastanek nesreče pa je dovolj že majhna napaka.
Pri voznikih so različne študije ugotovile tudi do 50 % slabši reakcijski čas kot pri vožnji v normalnih pogojih:
· Daljši zavorni čas
· Menjava voznih pasov brez nadzora (»vijuganje« po cesti)
· Vožnja na prekratki ali neustrezni varnostni razdalji
· Tempo vožnje ni enakomeren – pogosto je povzročanje zastojev
· Počasnejše ali neustrezno zaznavanje prometne signalizacije
