Pričakovati je, da bodo svetovno gospodarstvo zaradi visoke inflacije in rastočih obrestnih mer zaznamovali neenakomerni rezultati, ki jih bodo nekateri trgi občutili intenzivneje kot drugi. Kaj to pomeni za posamezne države in podjetja ter posameznike, rezultati poročila razkrivajo skozi štiri teme – visoke obrestne mere in nepremičnine, znižanje izdatkov in primerjanje cen pred nakupom, cene in želje, gospodarski pretresi in večkanalnost.
Dinamika svetovnega gospodarstva različnih hitrosti ustvarja razlike v realni (prilagojeni za inflacijo) gospodarski rasti. Letna Gospodarska napoved 2023, ki jo je pripravil Mastercard Economics Institute in temelji na javnih in lastniških zbirkah podatkov, vključno z zbranimi in anonimiziranimi podatki Mastercard ter na modelih za ocenjevanje gospodarske aktivnosti, tako napoveduje občutne razlike gospodarskih aktivnosti v svetovnem merilu. Za Evropo tako napoveduje zmanjšanje gospodarske aktivnosti, za ZDA omejeno gospodarsko rast, medtem ko bodo izvozniki blaga iz Srednjega vzhoda in nekaterih razvijajočih se predelov Azije predvidoma zabeležili zmerno rast. Na podlagi tega ne gre spregledati razdeljenosti po sektorjih, kjer doživetjem kaže mnogo bolje kot fizičnim dobrinam, k čemur pripomore nadaljnja občutna rast povpraševanja po potovanjih ter spremembe v željah potrošnikov.
Visoke obrestne mere in nepremičnine
Po letih nepremičninskega razcveta je pričakovati, da bodo višje obrestne mere oklestile proračune in na splošno spremenile način trošenja potrošnikov. Za najrazvitejše države je pričakovati, da bodo v letu 2023 izdatki za nepremičnine kot deleža blaga padli za približno 4,5 odstotka pod raven iz časov pred pandemijo. Ob manjši želji ali možnostih za nakup stanovanjskih nepremičnin, bi medtem lahko potrošniki več sredstev namenili drugim vrstam izdatkov.
V Združenem kraljestvu so se izdatki za stanovanjske nepremičnine v letu 2022 zmanjšali za 1,4 odstotne točke v primerjavi z letom 2019.
Zniževanje izdatkov in primerjanje cen pred nakupom
Široka potrošnja bo kljub inflaciji ostala stabilna, a bodo potrošniki izbirali cenejše blagovne znamke ter zasledovali najboljšo vrednost. Izsledki raziskave, opravljene na vzorcu 15 držav, kaže, da so potrošniki na svetovni ravni septembra 2022 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 opravili 31 odstotkov več obiskov trgovin – delno zato, da bi zmanjšali količino zavržene hrane – medtem ko se je njihov povprečni izdatek ob obisku trgovine zmanjšal za približno 9 odstotkov. Toda pri nakupovanju nenujnih dobrin, kar vključuje kategorije, kot so pohištvo, elektronika in oblačila, potrošniki trošijo manj. Vpliv inflacije na navedene trende je na različnih trgih sicer različen. Potrošniki v Avstraliji in ZDA se zaradi večjih prihrankov, močne delovne etike in močnejšega okrevanja kreditnega trošenja bolje spopadajo z inflacijo.
Septembra 2022 so potrošniki v Nemčiji opravili 23,1 odstotka več obiskov trgovin v primerjavi s septembrom 2019, a so pri tem ob posameznem obisku zapravili 14,5 odstotka manj.
Cene in želje
Medtem ko se delež izdatkov hrane in energije v proračunih potrošnikov povečuje, bodo še posebej na udaru gospodinjstva z nizkimi prihodki. Med letoma 2019 in 2022 je opaziti, da je trošenje za nenujne dobrine – na primer oblačila, nakit, pohištvo in elektroniko – v gospodinjstvih z visokimi prihodki raslo skoraj dvakrat hitreje kot v gospodinjstvih z nizkimi prihodki. Toda večji del te vrzeli bo izginil z normalizacijo zaradi inflacije. Kot napovedujejo rezultati poročila, je pričakovati, da bo pritisk inflacije v prihodnjem letu nekoliko popustil. Povprečna stopnja inflacije naj bi se v razvitih gospodarstvih znižala s 7,1 odstotka na letni ravni v zadnjem četrtletju 2022 na 3,1 odstotka na letni ravni v zadnjem četrtletju 2023.
V Franciji se je med letoma 2019 in 2022 trošenje za nenujne dobrine pri premožnih imetnikih kartic povečalo za 88,8 odstotka, medtem ko je pri nepremožnih zraslo za 45,7 odstotka, kar predstavlja 43 odsotnih točk razlike.
Gospodarski pretresi in večkanalnost
Podjetja, ki so prisotna na različnih prodajnih kanalih, bodo lažje prestala gospodarske pretrese, saj bodo potrošnike nagovarjala tam, kjer ti želijo nakupovati. Prisotnost v fizičnih trgovinah in na spletu podjetjem pomaga, da ostanejo odporna, se povežejo z več strankami, razširijo poznavanje blagovne znamke, razpršijo ponudbo izdelkov ter ponudijo prožnejše in usmerjene strukture cen. Vse to se sicer lahko močno razlikuje glede na vrsto trgovine. Poročilo med drugim izpostavlja tudi prednosti prisotnosti na različnih prodajnih kanalih, ki je septembra 2022 v sektorju maloprodaje zagotovila dvig za 6-odstotnih točk. Še več, analiza, opravljena na vzorcu 12 držav, je pokazala, da so se majhne in velike restavracije na vrhuncu zapiranja družbenega življenja z večkanalnim pristopom ubranile pred dodatnim 31-odstotnim upadom prodaje. Podobno so majhne prodajalne oblačil z večkanalnim načinom prodaje prehitele podjetja, ki se osredotočajo zgolj na fizično ali spletno prodajo, in v primerjavi z njimi zabeležile 10 oziroma 26 odstotkov hitrejšo rast.
Čeprav imamo ob trenutnem dogajanju pred seboj jasnejšo sliko kot v minulih letih, svetovno gospodarstvo še vedno streže z nepričakovanim. Osredotočanje na dejavnike, ki vplivajo na dogajanje na trgu, je zato v prihodnje ključno.
