V letu 2021 je registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020, zvišala za skoraj 1 liter. Po trenutno veljavnih podatkih je do 15. oktobra kar 1.231 alkoholiziranih oseb povzročilo prometno nesrečo, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,44 promila. V teh nesrečah je umrlo 17 oseb, kar je sicer 41 % manj, kot v enakem obdobju lani (29 oseb). Večina alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bila starejša od 35 let, zaradi njih je življenje izgubilo 12 oseb. 69 prometnih nesreč so povzročili udeleženci pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi, umrlo je 11 oseb. Zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola in drog so letos izgubile življenje tri osebe.
Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu
Agencija za varnost prometa opozarja, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav 'tunelskega vida', pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih.
Največ alkoholiziranih voznikov povzročilo smrti v covidnem letu 2020
Podatki za devetletno obdobje, od leta 2013 do vključno 2021, izkazujejo, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v povprečju giblje okrog 29 %. Najvišji delež je bil v letu 2020 (37 %), ki ga je zaznamovala pandemija covida, najnižji pa v letu 2018 (25 %).
Vseh pet povzročiteljev z najvišjo stopnjo alkohola v krvi tudi umrlo
Letos je povprečna stopnja povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom znašala 1,17 promila. Vseh pet povzročiteljev z najvišjo stopnjo alkohola v krvi je imelo nad 1,8 promila:
- 2,01 promila, 51-letni motorist, pozitiven tudi na droge
- 1,95 promila, 52-letni voznik e-skiroja, bil je tudi brez zaščitne čelade
- 1,92 promila, 57-letni voznik osebnega avtomobila
- 1,83 promila, 44-letni motorist
- 1,82 promila, 66-letni voznik osebnega avtomobila
Vozniki osebnih avtomobilov pod vplivom alkohola so letos povzročili 7 smrtnih prometnih nesreč, 4 smrtne prometne nesreče so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil (3 motorno kolo, 1 moped), dve smrtni prometni nesreči sta povzročila voznika tovornega vozila, po eno pa voznik delovnega stroja, voznik e-skiroja in kolesar.
Alkohol, hitrost in nepravilna stran/smer vožnje so še vedno usodna kombinacija
Med vzroki za nastanek prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola tudi letos do 15. oktobra prednjačita neprilagojena hitrost (484 prometnih nesreč) in nepravilna stran/smer vožnje (330 prometnih nesreč). Kombinacija teh dveh dejavnikov v povezavi s predhodnim uživanjem alkohola je vse prevečkrat usodna, letos za kar 14 oseb.
Policisti ugotovili več kot 10.000 kršitev
V obdobju od 1. januarja do 25. 10. 2022 je bilo ugotovljenih 10.603 kršitev s področja alkohola. Odrejenih je bilo 323.094 alkotestov in 1.061 strokovnih pregledov za droge.
Aktivnosti Agencije za varnost prometa:
· V novembrskem delu akcije bo sodelovala 52 občinskih SPV, ki bodo na lokalni ravni ozaveščali in informirali glede problematike alkohola v prometu, zagotovili jim bomo približno 5.000 zloženk ter 650 plakatov in 500 alkotesterjev-indikatorjev.
· 8 občinam v okviru javnega poziva v podporo lokalnim aktivnostim bomo zagotovili še 26 elektronskih alkotesterjev ter 500 indikatorjev za izvajanje terenskih aktivnosti, tako bodo v novembru potekale aktivnosti v občini Dobje »Na cesto brez alkohola«, v Razkrižju v času trgatev in martinovanj ter v občini Juršinci »Brez alkohola varno na cesti«.
· Medijska kampanja za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola »Varno BREZ alkohola« »Kol’kor kapljic, tolk’ nesreč«.
· Agencija za varnost prometa bo v tem obdobju okrepljeno pozivala k odgovorni vožnji tudi z objavami opozoril in preventivnih nasvetov na družbenih omrežjih in spletnih straneh.
· Delavnice Vozimo pametno za 100 dijakov Gimnazije Ivančna Gorica, 10. 11., kjer bo postavljen tudi interaktivni poligon z očali, ki ponazarjajo različne stopnje alkoholiziranosti.
· Projekt SOŽITJE za tretje življenjsko obdobje, z vključeno temo alkohol v prometu: 8. 11. v Planini pri Sevnici, 15. 11. v Mariboru, 17. 11. v Žirovnici, 22. 11. v Hrastniku, 29. 11. v Štorah, 6. 12. v Slovenski Bistrci ter 13. 12. v Postojni in Izoli.
· V okviru letošnjih aktivnosti in sodelovanja z nevladnimi organizacijami Agencija za varnost prometa sofinancira 8 večjih projektov s področja alkohola v prometu, v skupni vrednosti 35.900 eurov ter sodeluje na posvetih Heroji furajo v pižamah.
· V okviru aktivnosti so načrtovani tudi dogodki 9. 11. 2022 v Mladinskem centru Krško v organizaciji Zavoda Vozim, 21. 11. 2022 problemska konferenca Alkohol, varnost, zdravje v Ljubljani v Zavodu sv. Stanislava v organizaciji Združenja Fortox.
Agencija za varnost prometa vse udeležence cestnega prometa naproša, naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila, v promet pa naj se vselej podajo le trezni.
