Sušno in vroče obdobje, ki smo ga nedavno izkusili, bo zaznamovalo letošnjo letino pšenice, ki bo najverjetneje bolj okrnjena, kot so to pričakovali v Panviti. Podobno bodo nestanovitne vremenske razmere vplivale tudi na slabšo letino drugih žit.
Ob žetvi je Branko Virag, član uprave Skupine Panvita, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri GZS povedal: »Na vremenske razmere žal ne moremo vplivati. Suša, toča in druge neprijetnosti so realnost, s katero se soočamo vsi v kmetijskem sektorju,« je pa zadovoljen, da so s partnerskimi kmetijami dosegli dogovor o odkupu pšenice. »Še pred kakšnimi dvemi meseci smo pričakovali dobro letino, vendar je vroče in suho vreme naredilo svoje. Letina je manjša, kot smo načrtovali, prav tako je kakovost nižja od pričakovanj,« je o kakovosti in količini letošnji letini pšenice spregovoril Virag.
Letošnja odkupna cena je približno dvakrat višja kot v lanskem letu. Na to podražitev sta vplivali omenjeni kakovost in količina, pa tudi razmere v Ukrajini, ki je znana kot žitnica Evrope. »Nihče ni imun na podražitve, ki vplivajo na cene po celotni prehranski verigi, od cen energentov in elektrike do podražitev vhodnih surovin in fitofarmacevtskih sredstev. Tako kot kmetje, tudi kmetijski in živilski sektor, podjetja, pričakujemo odziv države. Vedeti moramo, da so kmetijska in živilska podjetja ključni steber slovenskega agroživilskega sektorja in proizvedemo več kot polovico komercialnih pridelkov,« je Virag opisal vlogo in pomen kmetijskih in živilskih podjetij za slovensko samooskrbo.
»V Panviti se zavedamo pomembnosti prehranske varnosti in samooskrbe, zato zagotavljamo, da bo vsa pšenica, ki jo bomo v Panviti sami pridelali, kot tudi tista, ki jo bomo odkupili od kmetov, ostala v Sloveniji,« poudarja Virag. »Še posebej v današnjih časih, v luči razmer v Ukrajini, ki vplivajo domala na celotno evropsko in svetovno pridelavo pšenice, je pomembno zavedanje o prehranski varnosti in samooskrbi, kar v Panviti že vseskozi poudarjamo,« je še dodal Virag in zaključil z besedami: »Situacija ni rožnata. Vendar menim, da lahko vsi v žitni verigi, s tvornim in konstruktivnim ravnanjem, ohranimo žitno verigo, ki smo jo zagnali leta 2010 in s tem povezali domače pridelovalce žit ter mlinarje in peke, nepretrgano. Pri tem bo seveda potrebna tudi intervencija države. Vsaka kriza slej kot prej mine. Ne pravim da bo lahko, sem pa prepričan, da je ohranitev žitne verige nujna za nadaljnjo krepitev prehranske varnosti v Sloveniji.«
