"Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene." Le kdo ne pozna začetka enega najbolj kultnih del slovenskega pesnika Franceta Prešerna? Hkrati je to misel, ki mi je ob prvem srečanju šinila v glavo. Ko sem jo prvič zagledal. Oziroma bolje rečeno, ko sem ga prvič zagledal.
Seveda je vse stvar okusa, ampak že od same predstavitve je eden najnovejših Huaweijevih telefonov P50 Pocket prava paša za oči. Le kdo se ne spomni Motorole StarTAC, ki je pred začetkom tega tisočletja pritegovala številne zavidljive poglede. Telefon, ki si ga lahko zmanjšal na polovico s preprostim preklopom, da ne govorimo o izvlečni anteni, ki je vsemu skupaj takrat dala še poseben čar.
Kakorkoli že, približno četrt stoletja pozneje se zgodovina ponavlja, proizvajalci so odkrili novo (uspešno) tržno nišo, na trg so prišli pametni preklopni telefoni z ogromnim zaslonom in hkrati skrajno nemoteči v ozkem hlačnem žepu. Huawei je to naredil v svojem slogu, ob koncu lanskega leta na tržišče poslal izjemen telefon v vseh pogledih. P50 Pocket morda ni najzmogljivejši, morda nima najboljše kamere na tržišču, a vendarle za konkurenti v tehničnem pogledu ne zaostaja kaj dosti. Oziroma zelo malo. Lahko ste prepričani, da povprečen uporabnik v tem pogledu ne bo prav nič prikrajšan. V tem pogledu ...
Huawei je pred časom doživel hud udarec, ki mu ga je zadala administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je kitajskemu podjetju onemogočil/prepovedal uporabo ameriške programske opreme in aplikacij, kar je pomenilo, da je telefonski proizvajalec praktično čez noč ostal brez Androida, Googla, Facebooka in ostalih močno priljubljenih ter nepogrešljivih pogruntavščin ameriških razvijalcev.
Tukaj so se vsaj pri meni začeli porajati močni dvomi. Je sploh smiselno kupiti programsko močno okrnjeno napravo? Kako se bo to vse poznalo pri uporabi? P50 Pocket je bil vreden greha, strah pred skokom 'v neznano' pa je nekako minil. "Hudiča, zakaj pa ne," sem si rekel, zagrabil priložnost, v roke vzel prvi Huaweijev telefon v mojem življenju in ga preizkusil. Ne zgolj zaradi videza in praktičnosti, ampak tudi oziroma predvsem zaradi uporabniške izkušnje.
In kako se naprava obnese?
Predvidevam, da je za popolnoma novega uporabnika Huaweijeve naprave na samem začetku nekaj več dela. Registracije, odpiranje Huaweijevega računa, kopiranje podatkov s stare naprave na novo in po nekaj pritiskih na gumb 'DOVOLIM' vstopim v nov svet. Vsaj približno. Operacijski sistem EMUI je namreč na las podoben Androidu, ne nazadnje na njem celo bazira. Kitajci so bili odločni, da bodo naredili vsaj tako dober sistem, kot so ga Američani, in moram priznati, da niso razočarali. Prvi vtisi so bili več kot le pozitivni, a že v naslednjem koraku je sledil hladen tuš. Za vas ne vem, ampak po navadi si jaz najprej usposobim Gmail, zaradi službenih obveznosti sledi Facebook in njegov Messenger, Googlov analitik, pa Youtube za kratkočasenje.
"Res je," je bila naslednja misel, Američani se ne šalijo, Kitajci jih upoštevajo. Ni bilo čudeža, o teh aplikacijah ne duha ne sluha, potrebno je bilo zavihati rokave. Najprej iskanje na AppGallery, ki je uradna Huaweijeva trgovina za aplikacije. OK, uspešno sem prenesel nekaj nepogrešljivih programov, kot so denimo mobilna banka (NLB Klikin), Viber, Booking in podobno, o Googlovih aplikacijah in aplikacijah ameriških programerjev pa ne duha ne sluha. Pričakovano ...
Gspace kot okno v svet
Tukaj na pomoč priskoči Petal Search, ki je prav tako že na mobilnem telefonu in reši določene težave, ne pa vseh. No, ali pa tudi ja. Vsaj večino. Na Petal Searchu namreč najdete zanimivo aplikacijo, ki se imenuje Gspace. Že samo ime vam pove, da gre za nekakšno Googlovo 'vesolje', v katerem pa - pazite zdaj - praktično ni omejitev. Vsaj jaz jih v relativno kratkem času v družbi mobilnika nisem odkril.
Gspace je aplikacija, ki pošteno meša štrene ameriškim omejitvam in blokadam. V njej lahko odprete tudi Googlovo trgovino Google Play, vse pa se dogaja v nekakšnem navideznem namizju, ki je dostopen prek aplikacije. Za tiste, ki se vam zdi tovrstno opravilo zamudno, je dodana tudi možnost ustvarjanja bližnjic za aplikacije na pravem namizju telefona, poleg aplikacij, ki prihajajo z Gspaca, pa se v tem primeru pojavi tudi manjša ikona, ki vas na to opozori. Da gre za aplikacijo iz aplikacije, pa naj se sliši to še kako čudno, je moč opaziti tudi po nekajsekundnih oglasih, ki se vam pojavijo ob zagonu programa, kot se sicer to zgodi tudi ob zagonu Gspaca samega.
Končna ocena
Huawei je brez dvoma eno od podjetij, ki je v zadnjih letih v razvoj tehnologije vložil največ truda, časa in denarja, kar je očitno tudi na njegovih mobilnih napravah. Najnovejša serija P50 ima izjemne lastnosti, različica Pocket pa je izjemno uporaben, zmogljiv in praktičen mobilnik. Naprava na preklop deluje odlično, tekoče, fotoaparat je v primerjavi z različico Pro nekoliko skromnejši, ampak za povprečnega uporabnika več kot odličen. Toda to je že druga tema.
V programskem pogledu bi se dalo razglabljati. Googlova oziroma ameriška blokada zahteva nekaj spretnosti, iznajdljivosti in tehničnega znanja, za novega ali neizkušenega uporabnika pa predvsem veliko 'guglanja'. Na spletu je kar nekaj nasvetov, kako zaobiti omejitve, kar za malce bolj tehnične osebe ne bi smel biti prevelik zalogaj. Babice, dedki in ostali ne tako zelo dobro tehnično podkovani uporabniki, ki se zanašajo na Googlove aplikacije, bodo imeli verjetno večje težave, pomoč bo v tem primeru vsekakor dobrodošla. Ostali pa ... Odvisno kaj in kako pogosto to potrebujete. Po začetnem spoznavanju naprave sem hitro ugotovil, katere programe najti kje in na lastni koži spoznal, da je bil začetni strah popolnoma odveč. 'Obvozi' delujejo dobro, v nekaterih primerih sicer z dodatnimi reklamami, ki pa vendarle niso preveč moteče. Glede na to, kako odlična je strojna oprema Huaweijevih naprav, bom ob naslednji menjavi mobilnega telefona zagotovo pogledoval (tudi) proti omenjenemu kitajskemu podjetju. Vendarle je precej več prednosti kot slabosti ...
