Red Bull 400 v Planici: Kar dva rekorda na letalnici bratov Gorišek

Luka je najboljši v Planici že četrtič zapored, ob vsaki zmagi je postavil tudi nov rekord, Barbara tretjič, letos prvič tudi z najboljšim časom. Pri moških posameznikih je merilo sedaj 4 minute in 53 sekund, tri sekunde bolje kot prejšnjič. Pri ženskah je Barbara star rekord Italijanke Valentine Belotti izboljšala za kar 9 sekund, na 6:11. Luka je spet zmagal suvereno, brez večjih težav, zadnjih 50 metrov pa je nadzoroval le še čas in povečeval prednost. Prav neverjetna je primerjava njega in ostalih tekmovalcev, med katerimi je kar nekaj prav tako vrhunskih gorskih tekačev.

Tekmovanje Red Bull 400 v Planici poteka že od leta 2012, odpadlo je dvakrat, leta 2014 zaradi obnove letalnice in lani zaradi obilice shranjenega snega na doskočišču, ki je čakal na prestavljeno svetovno prvenstvo v poletih. Tek na letalnico pa ni le lov na absolutne rekorde in zmagovalne stopničke, poleg profesionalcev se namreč te legendarne tekaške preizkušnje udeleži tudi ogromno rekreativcev. Brez ambicij po najvišjih mestih, le po izboljšanju svojega časa, premagovanju kolegov ali preprosto željo, da jim sploh uspe priti do vrha. To namreč sploh ni samoumevno!

Poleg posameznikov se na 400 metrov dolgo progo, ki premaga kar 202 višinska metra, podajo tudi mešane, moške in poklicne štafete 4 x 100 metrov. Med slednje sodijo gasilci, policisti, gorski reševalci in ostale službe z močnimi nogami. Letos so bili najboljši med njimi gasilci iz Zagradca pri Grosuplju, ki pravijo, da taka dirka vendarle ni le še en dan na delu: "Je kar veliko huje kot en dober gasilski trening. Noge ne le da pečejo, človek sploh ne ve, če jih še ima."

Pri bolj rekreativnih - mešanih štafetah je vrh prva dosegla ekipa Bicove gule, pri moških štiricah pa so bili najbolj vitalni Upokojenci.

Med vsemi boji je bil danes najbolj napet vsekakor ženski finalni tek. Preko hrbtišča letalnice je Barbara Trunkelj sicer pritekla z nekaj prednosti, a ta se je na zaletnem pomolu začela topiti. Tea Femc je začela zaostanek hitro zmanjševati, prav tako Mojca Koligar na tretjem mestu. Barbari tako ni preostalo drugega, kot da zadnjih 30 metrov odteče na svojem maksimumu. Temu primeren je bil tudi končni čas, kjer je bila poleg Barbare boljša od starega rekorda tudi Tea, s končnim časom 6:17. Mojca je na koncu vendarle malce popustila in bila tretja s časom 6:35.

Pri moških je vstop na zaletni pomol najprej kazal na možnost presenečenja, saj je Klemen Španring nepričakovano pariral Kovačiču. Nekaj časa sta tekla celo vzporedno, za njima pa precej blizu še Andrej Koželj. Nato je prišlo območje resnice, zadnjih 50 metrov in Luka je reči začel postavljati na svoje mesto. Brez težav je držal hitrost, celo pospešil, izgledal je še zelo svež, naredil občutno razliko, nato pa pogledoval na semafor, ki mu je povedal koliko mora dodati za rekord. Klemenu je za nameček še spodrsnilo, kar ga je stalo dodatnega časa. Skupaj je njegov trud zadostoval za še vedno odličnih 5 minut in 10 sekund, 17 sekund za Kovačičem, Koželj je kot tretji v cilj prišel s časom 5:13.

"Moja taktika je, da za tek vedno izberem srečno desno stran, ta mi bolj leži. Za letos sem si rekel, da grem v finalu ful gas, da bodo itak vse pekle noge in da morajo tudi mene, tako da zgoraj ne bom popuščal. Saj sem fajn dečko, ampak, ko je tekma je tekma in tudi četrte zmage sem si želel enako kot prve. Konec koncev še nihče ni na eni letalnici zmagal štirikrat, sploh pa ne zaporedoma. Zato nisem niti pomislil, da jih ne bi vseh zmlel, haha. No, Klemen mi je do zaletnega mosta kar dobro sledil in na trenutke sem pomislil, da me zna tudi presenetiti. No, zgoraj ga je zmanjkalo. Mogoče ne izgleda, ampak zdaj sem zelo zmatran, noge me komaj držijo," je na vrhu povedal Luka Kovačič, ki pravi tudi, da bi bil za naslednja leta vesel kakega novega obraza, ki bi mu pošteno dihal za ovratnik vse do vrha.

Zmagovalka Barbara Trunkelj je svojo letošnjo izkušnjo zaokrožila takole:
"Letos te tekme sploh nisem načrtovala, prijavila sem se šele pred tednom dni. Pričakovanj tako nisem imela, saj treningov tudi nisem prilagajala. Glede na to sem lahko več kot zadovoljna, občutki so seveda odlični. Konkurenca je bila pa spet kar huda, pravzaprav smo bile na štartu vse, ki smo bile na vrhu tudi prejšnjič. Zgoraj sem se morala kar pošteno potruditi, saj me je Tea začela priganjati, jaz pa nisem imela več rezerve in vprašanje je, kako bi se izteklo, če bi imele še kakih 20 metrov proge. Da sem rekord popravila za celih 9 sekund me je zelo presenetilo. Lani sem si ga želela, pa mi ni uspelo, zato sem letos pričakovala, da bo podobno. Verjetno je k rezultatu pripomogel tudi pritisk drugih punc. Za naslednjič tako lahko računam na še večjo konkurenco, pridem pa vsekakor spet, če bom le ok in ne bo kake poškodbe."

Celotne rezultate z letošnjega tekmovanja najdete na povezavi: https://www.timingljubljana.si/baze2013/20210911_RedBull400.pdf