Zgodovina v objemu kulture

Skozi bogato vsebino dogodka smo spoznali bogato zgodovino gradu Podsmreka, ki nam jo je predstavila univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, Tjaša Zidarič in območja Ivančne Gorice. S pomočjo sodobne tehnologije lahko preteklost ponovno zasije pred našimi očmi. Okuse tradicije je pričarala Domačija Grofija. Seznanili smo se s pomenom folklore in folklornega izročila, ki ga je predstavila Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični. Društvo likovnikov Ferda Vesela, ki predstavlja povezanost zgodovine in umetnosti, je predstavila Mateja Marinko, ki je narisala portret kranjske sivke.

Prispevek k razvoju podjetništva
"Ker je grad Podsmreka tako pomemben ne le v zgodovini naše občine, ampak celega slovenskega naroda, smo mu marsikaj dolžni. Vse napake iz preteklosti bo treba popraviti. Prav projekt Emoundergrounds je eden teh, ki to v veliki meri stori. Začetku gradu segajo v 16. stoletje, glavni pomen pa v 19. stoletje. Družina Roschitz je najbolj zaslužna, da smo Slovenci odkrili kakšno bogastvo imamo v Kranjski sivki in da se je glas o tej pridni živalici razširil po Evropi in celem svetu. Danes je druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu. S ponosom trdimo, da je grad Podsmreka rojstni kraj Kranjske sivke," je uvodoma povedal župan Dušan Strnad, ki je nato pogled usmeril v Višnjo Goro, kjer je v sklepni fazi projekt Hiša kranjske čebele in si roko podata sodobnost, tradicija, ter bogata preteklost.

"Začutili smo svoj dolg do slovenskega čebelarstva in kranjske čebele. Da v rojstnem kraju kranjske sivke nekaj storimo. Sprva smo s pomočjo profesorja Šaleharja dokazali, da je bila ta vrsta čebele prvič omenjena in opisana ravno na gradu Podsmreka. Primerno rešitev pa smo našli v starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer je bila 20 let zapuščena zgradba stare šole. Skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki je naš velik podpornik, bo v tej hiši zdaj dom kranjske čebele. Projekt je obsežen, trenutno končujejo gradbena dela in pripravljajo vsebine, ki bodo zanimive ne le za čebelarje. V prvi vrsti bomo ozaveščali o pomenu, ki ga imajo kranjska sivka in ostali opraševalci za človeka. Tu bo tudi hiša doživetij, svoj prispevek pa bo Hiša kranjske čebele dala tudi razvoju podjetništva," je dodal župan Strnad.

Halštatska kultura
S projektom Emoundergrounds na sodoben način oživljamo dediščino gradu Podsmreka. Gostiteljica spletnega dogodka Zgodovina v objemu kulture je bila Domačija Grofija. "Domačija leži na tleh starodavnega železnodobnega obzidanega in utrjenega gradišča, ki ga danes imenujemo Cvinger. V drugi polovici 8. stol. pr. n. št. je bila družba železne dobe že dobro organizirana, razvila je svojo značilno kulturo (haltštatska kultura). V vasi je tudi pravi kraški izvir, klasično najdišče človeške ribice (močeril). Prvi zapis o človeški ribici je pripravil tedanji gospodar domačije Janez Kek. Na kmetiji imamo tudi etnološko zbirko imenovana »Tako sta živela babica in dedek«," je v imenu gostitelja povedala Damjana Rijavec. Danes je Domačija Grofija daleč naokoli znana po izbrani in izvrstni kulinarični ponudbi.

Tipična šentviška noša
Ko govorimo o življenju v preteklosti, ne moremo mimo bogatega kulturnega izročila, ki nam na poseben način pomaga razumeti navade in doživljanja naših prednikov. Pesem in ples sta v rutino vsakdanjega dela in skrbi, prinašala veselje, druženje in sprostitev. "V okviru Kulturnega društva Vidovo od leta 1992 deluje tudi folklorna skupina. Delovala je že med letoma 1949 in 1952. Obujena pa je bila leta 1992 na pobudo žal že pokojne Vali Krištof. V društvu je 110 aktivnih članov, od tega jih je 80 v folklori. Nastopamo doma in na tujem, gostovali smo v Mehiki in Braziliji. Premoremo tudi veteransko in otroško folklorno skupino," pojasni Nataša Hribar, ki vodi folklorno skupino. "Namen vsega je, da želimo ohraniti stare običaje. V preteklosti je bilo tako, da so se na kmetiji po končanem delu tudi pozabavali. Najprej so pojedli in spili, potem pa zaplesali," še doda Nataša Hribar. Pogovoru je sledil nastop. V dolenjski narodni noši, točneje tipični šentviški noši, sta ples štajeriš zaplesala Žiga Jože Štrus in Ana Zvonar, na harmoniki ju je spremljal Tim Kastrevc.

Portret kranjske sivke
V Šentvidu pri Stični že več kot 25 let deluje društvo likovnikov Ferda Vesela. Letošnje leto je za njih še posebej praznično, saj se spominjamo 160-letnice rojstva slikarja Ferda Vesela. Z nami je bila ena izmed članic društva, Mateja Marinko, ki je zbrane navdušila s svojim krasnim delom. V studio smo jo povabili, da bi z risanjem obogatila dogodek. Grad Podsmreka bo namreč svoj virtualni dom dobil v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori. Zato smo jo poprosili, da bi narisala kranjsko sivko. "Ponavadi rišem portrete ljudi, danes pa bo to portret kranjske sivke. Najpogosteje ustvarjam z ogljem, ki je ena najstarejših tehnik risanja. Rabimo le oglje. Začnem pa s tremi osnovnimi deli kranjske sivke: glavo, prsnim obročem in zadkom," je pojasnila Mateja Marinko in ustvarila krasno delo.

Grad Podsmreka in družina Roschitz sta zaslužna za izjemno bogato dediščino, ki smo jo prejeli v dar. Skrbimo, da jo ohranimo, da ji damo primerno mesto ter da ga s pomočjo projekta Emoundergrounds približamo javnosti in turistom, ki bodo imeli v naših krajih kaj videti. Delček tega skušali pokazati tudi z dogodkom Zgodovina v objemu kulture, kjer smo želeli opozoriti na naše korenine, našo preteklost, jo približati javnosti, ki za ta košček Slovenije morda slabše pozna. Na tem mestu iskreno povabilo, da si vse to ogledate tudi posnetek dogodka »ZGODOVINA V OBJEMU KULTURE« na Youtube kanalu TV Prijetno domače.