In ki bodo že kmalu postale še večje, kajti vsi, ki danes v neposrednem prenosu ne morete gledati tekme iz madžarske prestolnice, že čez nekaj tednov ne boste mogli gledati tekem slovenske reprezentance.
Pravice za prenos današnjega srečanja ima Sportklub, ki bo ob 19. uri svojim gledalcem obračun tudi ponudil. Hkrati pri omenjeni slovenski športni televiziji delajo vse na tem, da bi zagotovili tudi prenose tako morebitnih nadaljnjih nastopov Celjanov v kvalifikacijah za ligo prvakov kot nastopov Mure, Maribora in Olimpije v ligi Europa. Vse lepo in prav, boste verjetno dejali ob tem. A le če ste se iz kateregakoli razloga v zgodbo vključili šele zdaj. Kar seveda nikakor ni nemogoče, kajti nastopi slovenskih ekip na mednarodnem odru seveda privabijo dodatno občinstvo, ki ga ravno ta vidik boja »naših« s tujimi privlači precej bolj kot vse ostalo. Če ste med slednjimi, naj vam torej izrečemo dobrodošlico v izjemno neprijetni slovenski televizijski zmedi, ki jo tako zelo dobro poznajo vsi tisti, ki so si v zadnjih tednih želeli ogledati končnico angleške premier lige, še precej bolj zanimivo in napeto končnico španske la lige, zaključek slovenskega pokala ter nekaj tekem zaključnih turnirjev lige Europa in elitne lige prvakov. Vsi ti zelo dobro vedo, da vseh teh prenosov, ki jih je v dnevne sobe prav tako prinašal Sportklub, niso mogli gledati, če v svoji dnevni sobi niso imeli točno določenega, zgolj enega samega iz druščine velikih, vsem dobro znanih slovenskih ponudnikov tovrstnih storitev. Zgolj če ste na trgu vsega spoštovanja vrednih odločitev iz tega ali onega razloga izbrali Telemach, je Sportklub v vaši programski shemi. Zgolj v tem primeru ste lahko to poletje gledali vse prej našteto. Zgolj v tem primeru boste danes lahko gledali Celje, in če si Sportklub zagotovi tudi prenose tekem preostalih slovenskih predstavnikov, boste zgolj v tem primeru lahko gledali njihove nastope. In kot stvari stojijo zdaj, boste zgolj v tem primeru jeseni lahko gledali slovensko reprezentanco v ligi narodov.
Zakaj ne moremo imeti obojnega?
Če ste svojo potrošniško zvestobo obljubili komurkoli drugemu, pa je vse našteto za vas izginilo kot kafra. Ostali ste brez. Malodane dobesedno čez noč in – predvsem – kljub temu, da ste se za podpise obvezujočih pogodb odločili, ko ste bili še prepričani, da kupujete tudi vse to. Da kupujete programe Sportkluba, da kupujete premier ligo, da kupujete la ligo, da kupujete nastope slovenskih klubov v evropskih pokalih, da kupujete ligo Europa in ligo prvakov, da kupujete slovensko reprezentanco v hitro bližajoči se novi izvedbi lige narodov. Da kupujete vse, brez česar ste nato ostali med karanteno, ko je Sportklubu potekla pogodba s Telekomom in T-2 in ko do obnovitve te pogodbe ni prišlo. Da potekajo pogajanja in da bi se utegnili malce pozneje najti pri dogovoru, ki bi ustrezal vsem, so tedaj dejali s številnih vpletenih naslovov. In slišalo se je logično, bilo je mogoče razumeti različne zahteve in pričakovanja, ki jih je rodil edinstven čas praktično brez športnih dogodkov. A ko so se ti dogodki vrnili v celotnem obsegu in z vso silo, ni bilo mogoče razumeti ničesar več. In še vedno ni mogoče razumeti. Vsaj ne na tej ravni, na kateri razmišljamo kot nedolžni, naivni potrošniki. Kot športni navdušenci, ki ne moremo razumeti, kako lahko nato nekdo pride do nas in nam pove, da zdaj tako ali tako ni več problema, ker so eno športno televizijo (torej Sportklub) nadomestili z novo. Z Areno. Okej, super, potrošniki seveda nimamo nič proti dodatni ponudbi, tekmam lige NBA in ostalemu (v tem trenutku še zelo skromnemu) repertoarju te televizije. Toda nihče ne more razumeti, zakaj ne moremo imeti obojnega. Enega in drugega. Luke Dončića in Celja. Gorana Dragića in vseh tekem la lige, vseh tekem lige prvakov, vseh tekem naše izbrane vrste.
Nedopustna situacija, ki kliče po rešitvi
Težava očitno nikoli ni bila v manjših poslovnih sporih med televizijami in operaterji, stvari so globlje, bolj zapletene, v veliki meri tudi politične. Lastnik Arene je Telekom Srbije, njegove politične povezave z nekaterimi slovenskimi operaterji so jasne, navsezadnje se nam na slovenskih tleh kmalu obeta politični vrh najvišjih predstavnikov naše države, Srbije in, jasno, Madžarske. Medtem je Sportklub v lasti povsem druge srbske medijske in politične struje, tako da se krog precej hitro sklene in tudi sami lahko ugotovite marsikaj. Tudi to, da je ta krog v veliki meri začaran in da ste edine žrtve vsi, ki s tem nimate prav nič in ki bi si želeli zgolj gledati vse, kar je le mogoče gledati. Oboje, da se razumemo – tako Areno kot Sportklub. Celotno njuno ponudbo. Na vseh operaterjih. Še toliko bolj, ker menjava operaterja v marsikaterem primeru ni tako zelo preprosta, kajti ko ste v dobri veri in ob prej omenjenih obljubah sklepali pogodbe, ste se z raznimi aneksi mnogi zavezali tudi za daljše obdobje. In vas le malo zanima, kaj bo čez eno leto, kaj bo čez dve. La ligo ste hoteli gledati pred mesecem dni, ligo prvakov pred enim tednom, Celje želite gledati danes. In škoda, ki jo trpite tako športni navdušenci kot slovenski šport, je izjemna. Le predstavljamo pa si lahko, kakšna šele bo, ko bo slovenska reprezentanca na začetku septembra začela igrati tekme v boju za vrnitev na zmagovita pota, gledalo pa jo bo lahko tako zelo malo njenih navijačev. Še toliko manj, če vemo, da ni videti resne možnosti, da bi se na tribune smelo vrniti večje število gledalcev. Nerazumljivo. Nerazumno. Nezaslišano. Nedopustna situacija, ki kar kliče po vseh mogočih pozivih za rešitev. In po rešitvi sami.
