ZADNJA VEST: Predsednik tudi trener Olimpije

Takoj po udobni namestitvi v usnjeno sedalo je predsedniku osebna sekretarka prinesla jutranjo kavico s kupom časopisov in natisnjenih člankov s spletnih strani. Kot vedno je predsednik najprej vzel v roke edini slovenski športni dnevnik ter z zadovoljstvom gledal podobe na naslovnici in bral o tem, kako se gradi šampionska Olimpija za naskok na ligo prvakov. Najbolj pa ga je razveselilo, da so v športnem časniku njegovo ime podkrepili s samimi presežniki in ga postavili ob bok nesmrtnim grškim božanstvom, ki so se za vedno zapisala v zgodovino, tako kot se bo on sam. Potem je preletel še ostale časopise, se sem ter tja malce namrdnil, ker je bila kakšna fotografija trenerja Igorja Bišćana malce večja od njegove, pa vendarle ga vse skupaj ni vznemirilo toliko, da bi mu pokvarilo začetek tako lepega sončnega dne v Ljubljani.

Vedel je, da bo kasneje še boljše volje, saj je bil dogovorjen za sestanek z že nekdanjim trenerjem Bišćanom, ki je klubu prinesel dvojno krono in je zaslužen, da zdaj tako lepo pišejo o njem in ga navijači nosijo po rokah.

Ob srebanju kavice ga je sem ter tja kar malce zaneslo in z mislimi je odtaval v prejšnjo sredo, ko je osem tisoč ljudi v Stožicah vzklikalo njegovo ime. »Milan, Milan, Milan ...« mu je še včeraj odzvanjalo v ušesih. Uh, kakšen balzam za njegovo dušo. Kdo bi bil v takem položaju slabe volje. Preprosto ne moreš biti, saj te vznesenost kar dvigne s tal. In ko se je odpravil med sodelavce, da z njimi še malo poklepeta in jim navrže kakšno spodbudno misel za dobro vzdušje v kolektivu, je kar lebdel nad tlemi.

Sestanek z Bišćanom je potekal po načrtih, tako kot si je predsednik predstavljal. Hrvaški trener se mu je s solznimi očmi zahvaljeval, da je smel sodelovati z njim, in se popolnoma strinjal s tem, da je čas, da gre. Da so postavljeni temelji za nekaj večjega, da je opravil umazano delo in da je zdaj prišel čas za velike stvari, čemur pa on ni dorasel. In strinjal se je tudi, da lahko trenersko delo in tudi vse ostale vodstvene funkcije v klubu opravlja en sam človek, ki je temu dorasel. To je veliki predsednik. Bišćan je bil kot dobro vzgojen fant tudi dovolj samokritičen, da je vedel, da pri predsedniku-trenerju ne more opravljati niti vloge pomočnika. Je pač še preveč zelen za tako delo.

Po koncu polurnega pogovora sta se prvi mož Olimpije in nekdanji trener razšla z objemom. Predsednik je ob tem tolažil Bišćana, ki je hlipal in jecljaje navrgel, da bi prosil, če bi ga lahko imel predsednik v mislih za čez tri ali štiri leta, ko bo dozorel, ko bi lahko pokazal, da je v Sloveniji mogoče osvojiti več kot dve lovoriki.

Da, predsednik se je zjutraj, ko ga je zbudilo ptičje petje, odločil, da bo prevzel tudi trenersko mesto v klubu. Zakaj pa ne? Predsednik dela najboljše za klub, za Olimpijo. In če klubu res želi vse najboljše, potem je prav, da za trenerja postavi sebe. Večkrat je povedal in pokazal, da se spozna na trenerski posel. Večletno delo v nogometu mu je prineslo neprecenljive izkušnje. Poleg tega pa se je od vsakega trenerja, ki ga je imel v svojih klubih, nekaj naučil. In trenerjev je bilo toliko, da se je naučil ogromno. Predsednik je večkrat javno govoril o taktiki nogometne igre, postavitvi igralcev v moštvu – kje bi bilo boljše, da bi kdo igral – ,pa tudi o mladih fantih, ki kot vihar delajo vrtince na igrišču in dajejo nogometni igri smisel – gole. Predsednik je bil v Angliji in tam je neki Rooney zaigral v prvi ligi s petnajstimi leti, pa fant do kolen ne seže predsednikovim mladeničem, ki jih je vzgojil v moderni nogometni akademiji, kjer imajo na razpolago vse – od petih nogometnih igrišč do vse zdravstvene oskrbe, internata in srednje šole ...

Po prijetnem pogovoru z Bišćanom je imel predsednik kosilo s trenerjem Slavišo Stojanovićem. Predsednik se je odločil, da bo njegov pomočnik. Zakaj? Ker kljub vsemu ni najmlajši in težko na treningu teka po igrišču ter igralcem kaže taktične zasmili in kako se strelja enajstmetrovke. Stojanović si je sicer vzel čas za premislek, vendar je bil predsednik prepričan, da bo vse izpeljal, kot si je zamislil. Včeraj zvečer je potem predsednik odšel s prijatelji, tistimi, ki so mu prišepnili, da bi bilo najboljše, da kar on prevzame trenerski posel v klubu, na kozarček ali dva, potem pa je ... Preden je legel k počitku, se je pogledal v ogledalo, si zadovoljno pomežiknil in izustil svojo najljubšo: »Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo je najlepši v deželi tej?« In zrcalce je odgovorilo ...


Op.: glósa -e ž (Ô) 2. kratek članek, ki navadno duhovito ali ironično obravnava kaj aktualnega