Nekdanji svetovni prvak vpleten v kupovanje glasov pri organizaciji OI

Fredericks je na račun prejel 299.300 ameriških dolarjev, denar pa mu je 2. oktobra 2009, na dan, ko je Mok organizacijo iger zaupal Riu, nakazal Papa Massata Diack, sin nekdanjega predsednika Mednarodne atletske zveze IAAF, Lamina Diacka.

V Moku so julija dejali, da bodo polno sodelovali pri preiskavi francoskih oblasti proti namibijskemu nekdanjemu svetovnemu prvaku na 200 metrov in štirikratnemu olimpijskemu podprvaku. Danes 50-letni Fredericks je marca odstopil z mesta predsednika evalvacijske komisije Moka za olimpijske igre 2024, potem ko so francoski mediji objavili zgodbo o domnevni korupciji.

Fredericks vztraja, da je plačilo prejel za promocijsko delo med letoma 2007 in 2011 v zvezi s pogodbo, podpisano 11. marca 2007, ter da nima nobene povezave z olimpijskimi igrami. Sporno plačilo je prvi razkril francoski časnik Le Monde.

Fredericks je takrat v izjavi za javnost dejal, da "kategorično zanika kakršno koli posredno ali neposredno povezavo s korupcijo in dodal, da ni prekršil nobenega zakona, pravila ali etičnega kodeksa v zvezi s katerim koli izborom Moka za organizacijo olimpijskih iger".

Francoski preiskovalci pa medtem preverjajo možnost, da so bile podkupnine nakazane tako pri dodelitvi poletnih iger 2016 Riu kot iger 2020 Tokiu.

Mednarodna atletska zveza IAAF je 17. julija suspendirala Fredericksa in proti njemu odprla še svojo preiskavo. Že marca je Fredericks izstopil tudi iz komisije IAAF, ki dela na tem, kako vrniti z dopingom omadeževano Rusijo nazaj v globalni šport.

V Franciji Lamina Diacka in njegovega sina Papo Massato čakajo tudi obtožbe v zvezi z milijoni dolarjev, ki sta jih prejela, da sta dolga leta pomagala prikrivati dopinške prekrške ruskih športnikov.

Preiskavo v zvezi s kupovanjem glasov in dodelitvijo olimpijskih iger 2016 Riu so odprle tudi brazilske oblasti. Predsednik brazilskega olimpijskega komiteja Carlos Nuzman je bil skupaj z nekdanjim županom Ria Sergiom Cabralom obtožen dajanja podkupnin prek brazilskega poslovneža Arthurja Soaresa, ki je denar nakazal Papi Massati Diacku v zameno za glasove pri izboru organizatorja OI.

Soares naj bi Diacku nakazal dva milijona ameriških dolarjev le tri dni pred glasovanjem o prireditelju OI v Koebenhavnu 2009, kjer je Rio dobil organizacijo iger. Cabral je že v zaporu in služi 14-letno zaporno kazen zaradi podkupovanja in pranja denarja, medtem ko je Soares na begu.