Ne le zika, Brazilcem povzroča težave tudi gobavost

Če kdo misli, da gre za biblično bolezen in da so prizori iz več kot štiri desetletja in pol starega filmskega spektakla Ben Hur le še spomin na antično obdobje, živi v hudi zmoti. V letu 2014 so na svetu našteli več kot 214.000 ljudi, ki so se na novo okužili z gobavostjo, in več kot v Braziliji, je bilo novih bolnikov le v Indiji.

Reinaldo Bechler iz osrednje brazilske organizacije za boj proti gobavosti trdi, da v državi ne storijo dovolj v boju proti tej zahtevni bolezni, trdi celo, da so zdravniki na tem področju slabo izobraženi, pa čeprav se vsako leto v državi pojavi na desettisoče bolnikov. Bolezen je ob tem ozdravljiva, a veliko je odvisno od stadija in ob zgodnjem odkritju zdravljenje lahko traja le nekaj mesecev, sicer pa se lahko vleče tudi leta in pusti vidne posledice na telesu.

Vsaj v olimpijskem letu pospešenega boja proti gobavosti ni, saj je v ospredju boj proti virusu zika in tropski mrzlici denga. Res je tudi, da si organizatorji iger s tem ne belijo glave, saj gre v prvi vrsti za bolezen revnih predelov, z omejenimi možnostmi za telesno higieno. Becheler je prepričan, da bi se bolezen dalo izkoreniniti, a država za to naredi premalo.

Brazilsko ministrstvo za zdravje te trditve zavrača. Na ministrstvu trdijo, da ravnajo v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije, ne skrivajo dejstva o 30.000 bolnikih na leto, a še pred desetletjem je bilo vsako leto novih bolnikov kar 50.000. Ob tem izpostavljajo, da v šolah potekajo številni kurativni programi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ob tem so lani na gobavost testirali 1,9 milijona učencev in v 265 primerih odkrili bolezen. Raste tudi odstotek tistih, ki jih ozdravijo. Ta je zdaj skoraj 83 odstotkov, pred desetletjem je znašal 69 odstotkov.

Strošek zdravljenja stane okrog 50 evrov. To ni veliko, na drugi strani pa znanstveniki izpostavljajo, da uspešne rešitve v boju proti gobavosti še ni, saj številne raziskave doslej še niso dale učinkovitega cepiva, pa čeprav gre za dolgo znano bakterijo, ki povzroča bolezen. To je že leta 1873 odkril Norvežan Armauer Hansen.

Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da je gobavost mnogo manj nevarna, kot je splošno prepričanje, saj je 90 odstotkov ljudi imunih na bolezen že po naravni poti. Kdo oboli in zakaj, doslej še ni pojasnjeno. A vedeti je treba, da bolezen ni popolnoma izkoreninjena niti v Evropi. V Nemčiji so denimo v zadnjih treh letih našteli šest primerov, v vseh primerih pa je šlo za migrante, ki so se z boleznijo okužili že doma.