V letošnjem letu bo na voljo 37.287.227 evrov. Pogodbe naj bi podpisali šele konec junija letos, kar je po mnenju članov IO OKS, milo rečeno, izjemno pozno. Večina članov IO je menila, da politika ni sposobna slediti vrhunskim rezultatom slovenskih športnic, športnikov in ekip, saj bodo ob zniževanju sponzorskih sredstev športne organizacije dobile proračunski denar zaradi pogojev za izplačila šele globoko v drugi polovici letošnjega leta. Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je dejal, da se obenem proračunska sredstva za šport nižajo vsako leto, poleg tega v naslednjem obdobju ne bo investicijskega denarja iz evropskih strukturnih skladov, ki sedaj zajemajo več kot 25 milijonov letnih proračunskih sredstev za šport, in da bodo na voljo le še sredstva za programe (letos slabih 12 milijonov evrov).
"Žal sta nas na ministrstvu pestili dve težavi, pozen sprejem rebalansa državnega proračuna, pa tudi odstop ministrice, pristojne za šport. Sedaj imamo končno potrjen tudi pravilnik o merilih za sofinanciranje in s tem pravne podlage za izvedbo razpisa. V tretjem tednu junija bodo podpisi pogodbe, nato pa bo sledil sprejem zahtevkov in plačila. Zavedamo se, da to ni v prid slovenskemu športu, ampak zaradi omenjenega letos ni bilo možno storiti drugače," je dejal Darko Repenšek, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za šport.
Iz omenjenih dobrih 37 milijonov bo 11.987.208 evrov namenjeno za programske in razvojne naloge, od tega za programe vrhunskega športa 4.660.199 evrov, za šport otrok in mladine ter športno rekreacijo 3.667.772 evrov ter za strokovne in razvojne naloge športa 1.562.511 evrov. Za športno infrastrukturo, tu gre skoraj v celoti za sredstva evropskih strukturnih skladov, bo namenjeno 25,3 milijona evrov. Največ, okrog 18 milijonov, bo šlo za izgradnjo Nordijskega centra Planica, dobrih sedem milijonov pa bo namenjeno za sofinanciranje izgradnje Gimnastičnega centra Cerar-Pegan-Petkovšek.
Repenšek je dodal, da so se skupna sredstva za šport povečala zaradi izgradnje Nordijskega centra v Planici, za programe pa je po rebalansu proračuna namenjeno 500.000 evrov manj denarja glede na lansko leto. Predvidenih 680.000 evrov pa ne bo šlo za sedaj odpovedano izgradnjo skakalnega center Savina v Ljubnem. Predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor Benčina je predlagal, da bi ta sredstva namenili za pokrito zimsko dvorano v Novem mestu, kjer bi tako nastal center za atletske treninge in tekme na 200 metrski krožni stezi, ki ga v Sloveniji nikoli ni bilo. Za omenjeni center na bi bil proračun med 1,5 in 1,8 milijona evrov. IO je soglasno potrdil omenjeno pobudo.
Strokovna sveta za tekmovalni šport in športa za vse sta predstavila svoje programe do leta 2018 in za letošnje leto. Podpredsednik OKS Iztok Čop je dejal, da Olimpijski strokovni center že dobiva prve organizacijske oblike, za posamezne vsebine delovanja pa so bili izbrani Nejc Šarabon (meritve in svetovanja), Rado Pišot (kadri), Matjaž Vogrin (medicina športa) in Janez Vodičar (panožni športni centri).
Za olimpijske igre v Riu de Janeiru prihodnje leto so po Čopovih besedah že naredili okvirni model za izbor reprezentance. Čim prej se bodo skušali tudi dogovoriti za kriterije za določitev potnikov iz posameznih športnih panog. Čop je tudi pojasnil, da je Dejan Kontrec odstopil kot predstavnik Hokejske zveze Slovenije iz strokovnega sveta za tekmovalni šport; zamenjavo naj bi opravili do naslednje seje.
Člani IO OKS so potrdili pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v OKS in bodo med drugim enkrat letno določali vrednost točk. Ukinili so revalorizacijo plač, znižali dodatek na delovno dobo in povečali variabilni del na plus minus 30 odstotkov.
Potrdili so člane arbitražnega razsodišča za šport OKS s štiriletnim mandatom. Predsednik predsedstva je postal Tone Prosenc, njegova namestnica Andreja Simšič, tajnica arbitraže pa Simona Volaj Rakušček. Za predsednike arbitražnih senatov so bili imenovani sodniki Miodrag Đorđević, Samo Logar, Irena Kočevar, Andrej Kozelj in Milan Mesojedec.
Ustanovljena je bila fundacija za podporo športnikom socialno šibkih okolij. Milan Žvan je predlagal ustanovitev Slovenske akademije športa po vzoru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pri pravilniku o štipendiranju športnikov pa je predlagal, da se med kriterije uvrsti tudi univerzijada.
