Kandidati za njegovega naslednika so Bogdan Gabrovec, Andraž Vehovar in Zoran Janković. Nemogoče je napovedati, kdo bo v naslednjih štirih letih vodil najpomembnejšo civilno-športno organizacijo v državi.
Najprej se moramo vprašati, ali je funkcija predsednika olimpijskega komiteja res tako pomembna, da ji moramo posvečati toliko pozornosti? Na prvi pogled se zdi, da je to bolj protokolarna funkcija – predsednik nima prav velike moči odločanja, pomembne stvari za slovenski šport (kategorizacijo, ki posledično pomeni razdelitev denarja) pa tako ali tako sprejema izvršni odbor. Toda v preteklosti, v zadnjih 23 letih, je bilo, lahko morda zapišemo, drugače.
145
Če bodo na skupščini prisotni vsi delegati, bo na voljo 145 glasov, ki so letos prvič razdeljeni proporcionalno.
3
Volili bodo tri podpredsednike, skoraj zagotovljeno mesto pa imata Janez Sodržnik in Iztok Čop.
21
Volili bodo člane izvršnega odbora – 10 iz olimpijskih športov (5 letnih in 1 zimskega športa ter 4 ekipnih športov), 2 iz neolimpijskih športov, 4 iz lokalnih športnih zvez, 1 iz športa za vse, 1 športnik, 1 iz športa invalidov, 1 sponzor in Miro Cerar.
Janez Kocijančič, za nekatere tudi Kocka, je imel izjemno velik vpliv. Znal je izbrati sodelavce, s katerimi je uveljavil stvari, za katere je bil prepričan, da so v dobro slovenskega športa. Mnogi so Kocijančiču očitali, da je del smučarskega lobija (ker je imel in ima tudi visoko funkcijo v mednarodni smučarski zvezi) in da je bil zaradi tega smučarski šport v Sloveniji privilegiran, da je dobil več denarja, kot si ga zasluži, in podobno.
Zagotovo je bil Kocijančič bolj naklonjen smučanju kot recimo tajskemu boksu, toda dejstvo je, da odločitev ni nikoli sprejemal sam, ampak jih je izvršni odbor olimpijskega komiteja. In v tem grmu tiči zajec. Predsednik mora znati v izvršnem odboru uveljaviti ideje, ki se mu zdijo prave (posledično seveda sprejema tudi odgovornost) in Kocijančič je to znal. Kako pa bo z njegovimi nasledniki?
35:35:30
Pred mesecem se je zdelo, da bo dosedanji podpredsednik in nekdanji predsednik judo zveze Bogdan Gabrovec brez težav nadaljeval delo svojega nekdanjega šefa, toda danes so se stvari precej obrnile. Potem ko se je v predsedniško igro spustil še Vehovar, je bilo precej bolj zanimivo, toda ko je vstopil še ljubljanski župan, je postalo precej vroče.
Boj za naklonjenost volivcev, v tem primeru športnih in lokalnih zvez, je bil (morda je še v zadnjih vzdihljajih) neizprosen. Pravega favorita ni, čeprav se zdi, da sta v rahli prednosti Gabrovec in Janković. Toda videz lahko tudi vara. Gabrovec je pridobival glasove že od začetka leta in naj bi imel prednost predvsem v tako imenovanih malih zvezah, kar ni zanemarljivo, saj imajo neolimpijski športi kar 37 glasov, poleg tega pa naj bi imel podporo tudi v lokalnih športnih zvezah (24 glasov).
Janković naj bi imel absolutno podporo ekipnih športov (neopredeljeni naj bi bili samo hokejisti), kar pa seveda ne bo dovolj za zmago v prvem krogu, ki si jo želi župan najlepšega mesta na svetu (18 glasov). Sodeč po imenih kandidatov, ki jih je predstavil na svoji listi za izvršni odbor, naj bi ga podprlo tudi nekaj lokalnih zvez (Ljubljana, Maribor ...) ter nekaj predstavnikov posamičnih športov (tenis, badminton ...).
In kje je tu Vehovar? No, ne smemo ga kar takoj odpisati, kajti Andraž je z dvomesečnim delom na svojo stran pridobil predvsem tiste, ki so bili neopredeljeni oziroma jih merjenje mišic ne zanima. Če bi morali v odstotkih ovrednotiti možnosti kandidatov, bi jim dali – Gabrovcu in Jankoviću po 35 in Vehovarju 30 odstotkov.
Skoraj zagotovo bo potreben drugi krog glasovanja za predsednika. Napovedi so, da naj bi se v drugi krog uvrstila Gabrovec in Janković, potem pa ... Glede na to, da je Janković ves čas poudarjal, da zelo ceni Vehovarja, in se je z njim celo večkrat pogovarjal in tudi javno dejal, da bi ga imel rad morda celo za podpredsednika, bi bilo logično, da bi šli Andraževi glasovi k Jankoviću. Toda ... Ne bo tako lahko in preprosto. Predvsem tisti, ki jim je res malo mar za politiko in ki se kljub majhnosti (ali pa predvsem zaradi tega) ne menijo za obljube, kajti vedo, da jih bodo tako ali tako spet prezrli, bi lahko glasovali po svoji vesti, prepričanju ... Ljubljanski župan je v zadnjih letih dobil veliko političnih oznak in bil ves čas na naslovnicah medijev v različnih, tudi spornih, poslih (obsojen seveda ni bil, zato ga moramo tako tudi jemati). Vprašanje pa je, ali bodo ljudje, ki niso obremenjeni s kupčkanjem, glasovali za osebo, ki ima preveč okrnjeno javno podobo.
VOLILNI GLASOVI (skupaj: 145 glasov)
- olimpijske športne panoge
34 športnih zvez – 68 glasov
- športne zveze, ki jih priznava MOK
- 20 športnih zvez – 20 glasov
- športne zveze neolimpijskih športov
17 športnih zvez – 17 glasov
- šport za vse
5 športnih zvez – 3 glasovi
- športna združenja
18 športnih zvez – 1 glas
- zamejske športne organizacije
3 športne zveze – 1 glas
- lokalne športne zveze
12 regij – 24 glasov
- klub sponzorjev
3 delegati – 3 glasovi
- športniki
3 delegati – 6 glasov
- individualni ustanovitelj
Miro Cerar – 2 glasova
NIČ KAJ ZAPLETENO
Danes ob 15.30 se bo začela 35. skupščina OKS, ki bo hkrati volilna. Najprej bodo na vrsti volitve za predsednika, sledijo volitve za člane nadzornega odbora in disciplinske komisije, potem pa še za tri podpredsednike in 17 članov izvršnega odbora (IO skupaj s predsednikom in tremi podpredsedniki šteje 21 članov).
Kandidat je izvoljen, ko dobi enega več od polovice prisotnih glasov (skupaj je 145 glasov, vendar še nikoli niso bili prisotni vsi delegati). Če kandidat ne dobi potrebne večine, sledi drugi krog (kandidat z najmanjšim številom glasov izpade), kjer spet sledi tajno glasovanje, in zmagal bo kandidat, ki bo dobil en glas več od polovice prisotnih. Če tudi takrat ne dobi zadostnega števila glasov, bo skupščina izvolila vršilca dolžnosti predsednika, ki je zadolžen za sklic izredne skupščine (najpozneje v roku treh mesecev) za izvolitev predsednika in drugih organov.
PO PAMETI
V bistvu se pri takih volitvah, kot so današnje, ko se voli predsednika najvišjega športnega organa, težko izognemo politiki. Šport in politika morata sodelovati, kajti brez tega ne gre, nikoli pa ne sme biti možnosti, da bi politika vodila šport. Res je treba sodelovati s politiko, predvsem državo, kajti na področju zakonodaje je treba storiti pomemben korak naprej, drugače bo slovenski šport končal v hiralnici. Treba je delati pametne korake naprej, vendar v pravo smer, v smer napredka.
Šport je še edini, ki nas združuje, in ne smemo si privoščiti, da bi se začeli še tu deliti na vaše in naše. Predvsem pa bi morali imeti vsi ti športni funkcionarji, ki bodo glasovali za novega poglavarja našega športa, v glavi samo eno – skrb za športnike in njihov razvoj. Danes se še lahko pogovarjamo o predsedniku OKS in članih IO, jutri pa bo to skoraj nepomembna tema. Zanimalo nas bo, kaj delajo Tina Maze, Milivoje Novaković, Anže Kopitar, Uroš Zorman, Goran Dragić, Primož Kozmus, Polona Hercog ... Oni so za nas heroji, o katerih bomo govorili, in vsi ti ljudje, o katerih govorimo danes, jim morajo samo omogočiti čim boljši servis za dosego vrhunskih rezultatov.
In pa, še bolj pomembno, ti gospodje in gospe morajo 100.000 otrokom v Sloveniji omogočiti, da se bodo lahko ukvarjali s športom. Ustvariti morajo pogoje, kakor vedo in znajo, da bomo verjeli v (in morda tudi dočakali) svetlo prihodnost.
