Nastope v ligi EBEL pa so končali na enajstem mestu, potem ko so v končnici prehiteli madžarski Fehervar.
SACHA GUIMOND
Rojen: 28. marca 1991
Država: Kanada (Ville-Marie)
Šport: hokej
Klub: HDD Olimpija
Eden najboljših posameznikov ljubljanskega kluba v tekmovanju je bil Kanadčan Sacha Guimond, ki prihaja iz vasi z imenom Ville-Marie v Quebecu. Čeprav igra na položaju branilca, je bil drugi strelec zmajev, na petdesetih tekmah je zbral 31 točk (11 golov in 20 podaj). Navijač Montreal Canadiensov poleg hokeja obožuje bejzbol, zelo rad igra tenis, pri katerem sta njegova najljubša igralca Rafael Nadal in Andy Murray.
Kakšna je vaša življenjska zgodba?
Odraščal sem v majhnem mestu z imenom Ville-Marie, v katerem živi nekaj manj kot tri tisoč ljudi. Gre za mestece v provinci Quebec, tako da je moj prvi jezik francoščina. V družini smo trije otroci, imam še tri leta starejšega brata in leto mlajšo sestro. Živeli smo malo ven iz mesta, ob jezeru. To pozimi zmrzne, zato sem že od majhnih nog tam vsak dan drsal. Prihajam iz velike hokejske družine, s tem športom sta se namreč ukvarjala tudi oče in stric.
Imate francoski priimek in slovansko ime, kako to? Imate tudi kaj sorodnikov v Evropi?
Ime je res slovansko, ampak moja družina je iz Quebeca in starša sta se odločila, da me tako poimenujeta. Nikoli ju nisem vprašal, zakaj, verjetno jima je všeč ime. (smeh) V Evropi pa nimam sorodnikov.
Hokej je v Kanadi skoraj religija, vas zanima tudi kakšen drug šport?
Zelo rad sem aktiven, ne maram ležanja na kavču, všeč so mi tudi drugi športi. Poleti zelo rad odigram kakšno partijo tenisa, v mladosti sem se v šoli preizkusil tudi v nogometu in košarki. Odkar je moje hokejsko udejstvovanje postalo resno, pa več časa preživim v telovadnici in posledično nimam več časa za ostalo.
V vaši državi je med hokejisti velika konkurenca, zato je povsem normalno, da greste v tujino.
Vsak mlad hokejist pri nas si želi igrati na najvišji ravni, torej v ligi NHL. V Severni Ameriki sem v zadnjih petih letih igral zelo spodoben hokej, v ligah ECHL in AHL. Bil sem v trening kampu NHL moštva Vancouver Canucks, kar je bila odlična izkušnja. Po lanski sezoni pa sem se odločil, da je prišel čas, da se odpravim v Evropo in tukaj obrnem nov list v karieri.
Je še vedno vaš cilj igranje v ligi NHL?
Star sem 25 let, nisem star, ampak tudi najmlajši nisem več. Lahko rečem, da je liga NHL še vedno cilj, a sem trenutno povsem osredotočen na kariero v Evropi.
Želja je bila priti v Evropo, zelo me je zanimalo, da bi prišel v ligo EBEL, v kateri igra Olimpija, saj gre za zelo dobro ligo, tudi plače so dobre. Ko je prišla ponudba, nisem veliko vedel o moštvu, a me je zaradi lige zelo zanimalo. Tudi sicer je liga EBEL v Kanadi kar dobro znana.
Kako danes gledate na svojo odločitev?
Na začetku sem sicer imel nekaj težav, tudi stvari okoli moštva niso bile popolne, ampak v Ljubljano sem prišel z razlogom, da začnem svojo kariero v Evropi in mogoče v prihodnje naredim še korak naprej. V celoti gledano je za mano zelo dobra sezona, tudi zastopnik mi pravi, da je situacija glede naslednje zelo pozitivna, tako da nikakor ne obžalujem svoje odločitve. Igram v dobri ligi, hokej je drugačen kot v Severni Ameriki in zagotovo sem še napredoval.
Kje so največje razlike v igri?
Doma se precej bolj igra na moč, igrišče je manjše, nimaš veliko časa za razmišljanje. Tukaj je igra hitra, bolj je v ospredju tehnično znanje, in ne toliko fizična moč.
Z OLIVIERJEM ROYJEM SVA POLETI IZIMENJALA VELIKO SPOROČIL
Ste imeli poleti še kakšne ponudbe?
Da, sicer niso prišle iz lige EBEL, temveč iz Francije, Nemčije. Toda zame je bil prihod v ligo EBEL prava izbira.
Ste dobili kakšno ponudbo med tekočo sezono?
Da, dobil sem nekaj ponudb, da bi se med sezono pridružil kakšni drugi ekipi v ligi EBEL. Razmišljal sem o njih, a sem se odločil ostati v Ljubljani. Ne vem, med sezono ni lahko zamenjati moštva, prav tako je delni razlog za takšno odločitev tudi ta, da nisem želel pustiti soigralcev na cedilu. Rekel sem si, da bom sezono končal pri Olimpiji, potem pa bomo videli, kako in kaj.
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prvič prišli sem?
Če sem iskren, ne veliko. Tudi o Evropi nisem vedel veliko, nekaj že, ampak ne veliko. Res je lepo biti tukaj, ni drago, če želiš potovati naokoli in si kaj ogledati. Ko sem podpisal z Olimpijo, sem na spletu poiskal informacije o Ljubljani.
Verjetno poznate kar nekaj hokejistov, ki so v preteklosti tu igrali, ste kakšno informacijo dobili tudi pri njih?
Da, nekaj jih poznam. Z vratarjem Olivierjem Royjem, ki je bil lani član Olimpije, sva si poleti izmenjala veliko sporočil. Poznam tudi Mika Ratchuka, ki je bil tu pred tremi, štirimi sezonami. Malo sem se pozanimal pri teh fantih.
Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Kot sem omenil prej, obožujem šport, tako da sem poznal Gorana Dragića, ki je član moštva NBA Miami Heat. Seveda poznam tudi Anžeta Kopitarja.
Pred prihodom v Slovenijo ste v Evropi kratek čas igrali na Slovaškem. Kje se bolje počutite?
Na Slovaško sem se preselil lani konec februarja, bil sem član Banske Bystrice, za katero sem igral mesec in pol. Tako Slovaška kot Slovenija imata svoje pozitivne lastnosti. Banska Bystrica je manjša od Ljubljane, a gre prav tako za lepo mesto.
Kaj mislite o slovenskem hokeju?
Od slovenskih hokejistov v glavnem poznam samo soigralce. Toda kolikor vem, gre slovenski hokej v pravo smer, saj se je reprezentanci vnovič uspelo uvrstiti na olimpijske igre. To je zelo velika stvar in izjemen uspeh za tako majhno državo, kot je Slovenija. Nekoliko sem bil presenečen nad kakovostjo slovenskega hokeja, videl sem kar nekaj zelo dobrih posameznikov.
Kanadčani ne vedo veliko o Evropi, tudi če vedo, Slovenija ni njihova primarna tarča zanimanja. Bolj se pogovarjajo o večjih državah.
Strelsko ste zelo uspešni, z enajstimi goli in dvajsetimi podajami ste osmi strelec lige med branilci.
Prva profesionalna sezona v karieri je bila zelo dobra, na 58 tekmah sem zbral petdeset točk, tako da sem prejel nagrado za branilca leta v ligi ECHL. Letošnjo sem začel nekoliko slabše, v prvih osemnajstih tekmah sem zbral šest točk, nato pa v naslednjih tridesetih še 25. Sredi novembra so se stvari obrnile na bolje, moje igre so prišle na pričakovano raven. Malo več časa sem potreboval, da sem se privadil na evropske razmere, zdaj pa igram tako, kot moram, in prepričan sem, da sem lahko zelo dober igralec v ligi EBEL.
Na drugi strani pa ekipa ni tako uspešna.
To je zagotovo moja daleč najtežja sezona, nisem navajen izgubljati na večini tekem. Sčasoma se je moj način razmišljanja spremenil in mogoče sem tudi zaradi tega dvignil raven svojih predstav. Osredotočil sem se na svoje delo in to je način, na katerega lahko najbolj pomagam ekipi. V zadnjem času nam gre bolje, kar je zelo pozitivno. Je pa ta sezona zame zelo koristna, saj sem se marsikaj naučil.
Stari ste 25 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Prepričan sem, da je pred mano še precej hokejskih sezon, zadovoljen bi bil, če bi recimo še naslednjih deset let igral v Evropi. Nikakršno presenečenje ne bo, če se v naslednji sezoni vrnem v ligo EBEL, ampak trenutno še ne vem, kaj se bo zgodilo. Rad bi bil uspešen in si z igranjem hokeja zagotovil lepo življenje.
Po koncu sezone vam poteče pogodba z Olimpijo, obstaja kakšna možnost za vrnitev v Ljubljano?
Težko rečem, ampak mislim, da se ne bom vrnil. Sicer nikoli ne veš, kaj bo prinesla prihodnost, toda verjetno bo tako.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Na spletu sem poizvedoval o Ljubljani, toda res si nisem mislil, da je tako lepa. Od ljudi, ki so že bili tukaj, sem slišal veliko pohvalnih besed, tudi vratar Jeff Frazee, ki je v Evropi že več let, je dejal, da je to eno najlepših mest, v katerem je igral.
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Vsi so vedeli, da želim igrati v Evropi, ko so izvedeli, da grem v Slovenijo, so bili seveda malo presenečeni. Vendar so bili veseli zame, če sem jaz srečen, so tudi oni.
ČE BI VIDEL NASLOVE, JIH VERJETNO NE BI ZNAL IZGOVORITI
Se je bilo težko navaditi na življenje v Sloveniji? Se veliko razlikuje od tistega v Kanadi?
Življenje se razlikuje, vendar je zame precej podobno, saj je življenje profesionalnega športnika povsod enako. Treniraš, igraš tekme, počivaš in tako naprej. (smeh) Presenečen sem, da skoraj vsi govorijo angleško, zato je bilo privajanje še toliko lažje.
Katere jezike govorite?
Govorim francosko in angleško.
Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Najprej sem se naučil reči dober dan in nekaj grdih besed, recimo pi*da. (smeh) Sicer ne znam veliko slovenščine.
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Ker ne znam veliko jezika, izbira ni pestra, najljubša beseda pa je gremo, ki jo velikokrat uporabim.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Zelo rad grem v staro Ljubljano. Rad se sprehodim po mestu, ob Ljubljanici, grem na kavo, na sončen dan je zunaj veliko ljudi. To mi je zelo všeč.
Je kaj takega, kar vas mogoče tu moti?
Ne, vse je v najlepšem redu.
V čem smo si Slovenci in Kanadčani najbolj podobni in najbolj različni?
Dobro vprašanje, ampak ne vidim posebnih razlik med ljudmi v Sloveniji in doma.
Ali ste tu spoznali kakšnega Kanadčana?
Ne, nisem.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Prišla sta moja starša, šli smo na Blejsko jezero, v Piran, odpeljal sem ju tudi na Ljubljanski grad. Prišla sta za deset dni in v Sloveniji jima je bilo zelo všeč.
Se v prostem času več družite s Slovenci ali s tujci?
Največ se družim z Raphaelom Bussieresem, s katerim lahko govorim francosko, in Frazeejem, vendar pa se družim tudi s slovenskimi soigralci.
Kličejo me Sale.
S kom živite tu?
Sam, zapišite tudi to, da niti dekleta nimam. (smeh)
Ali vas pesti domotožje?
Imam vzpone in padce, slednji navadno pridejo novembra, tako je vsako sezono. Ker sem v Evropi, ne morem domov v božičnem času, vendar je veliko lažje, če ti gre dobro na ledu. Na srečo pa moderna tehnologija omogoča, da sem v stalnem stiku z družino in prijatelji.
Kako pogosto se vračate domov?
Odkar sem prišel, nisem bil doma, se pa sezona bliža koncu in kmalu se bom vrnil domov.
Če bi želeli povedati eno zanimivo stvar o Kanadi, kaj bi rekli?
Kanada je velika in zelo raznolika država. Drugače je kot tukaj, veliko je zanimivih stvari in mislim, da Slovencem ne bo žal, če jo obiščejo.
Ali ste poleg hokeja tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Rad bi si v živo ogledal košarkarsko in nogometno tekmo, skoraj bi že šel na nogomet, vendar je v zadnjem trenutku nekaj prišlo vmes. Upam, da mi bo uspelo.
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
Vem, da v Ljubljani živi dobrih 250 tisoč ljudi. Če bi moral ugibati, bi rekel, da jih je v Sloveniji 700 ali 800 tisoč. Sem močno udaril mimo? Dva milijona? Huh, sem pa res pošteno zgrešil. (smeh)
Ali mogoče poznate kakšno slovensko narodno jed?
Hrana v Sloveniji je izvrstna, poskusil sem kar nekaj vaših jedi, vendar se ne spomnim imen, ta so zame prezahtevna. (smeh)
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Fantje v slačilnici predvajajo glasbo, všeč mi je nekaj slovenskih pesmi, a če bi videl njihove naslove, jih verjetno ne bi znal izgovoriti. (smeh)
Ne bom lagal, mislim, da so ženske tukaj zelo lepe.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Rad bi povedal, da sem zelo vesel, ker sem v Sloveniji, saj se tukaj odlično počutim. Rad bi se zahvalil vsem, ki navijajo za nas, in upam, da je pred Olimpijo zelo svetla prihodnost.
