V prejšnji je nosil dres Krškega, pred tem pa je med letoma 2006 in 2015 igral v Avstriji, Nemčiji, Izraelu in Srbiji. Poleti ga je pot spet odpeljala na tuje, in sicer na Ciper, kjer je novinki med elito Karmiotissi obljubil enoletno zvestobo.
DAVID POLJANEC
rojen: 27. novembra 1986
država: Ciper (Limasol)
šport: nogomet
klub: Karmiotissa FC
Kako je prišlo do tega, da ste se poleti odločili kariero nadaljevati na Cipru?
V zadnji sezoni sem igral za Krško, toda vsi vemo, da so v slovenskem nogometu velike težave z denarjem. Rekel sem, da v domovini ne bom ostal, razen če bi se preselil v kakšen drug klub, toda želja je bila odhod v tujino. Dobil sem ponudbi s Cipra in iz Avstrije, a druga je bila iz četrte lige.
Lani ste za Krško zabili štiri gole, v Sloveniji še niste pustili pravega pečata, ali obstaja izziv, da bi mogoče nekoč tudi doma pokazali svojo kakovost?
Ne vem, mogoče se spet kdaj vrnem v Slovenijo, ampak za zdaj ima prednost tujina.
Prej ste igrali v Avstriji, Nemčiji, Izraelu in Srbiji, kje se najbolje počutite?
Po športni plati je Nemčija daleč pred vsemi, tam je vse organizirano tako, kot mora biti. Glede življenja pa mi je bolj všeč Ciper. Vse je bolj sproščeno, Ciprčani so zelo temperamentni, zato je ves čas pestro.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom na Ciper?
Imel sem jih nekaj, iz avstrijskega četrtoligaša sem dobil dobro ponudbo, na koncu je vseeno prevladalo dejstvo, da bi na Cipru igral prvo ligo. Veliko se govori o tem, da so plače na Cipru neredne tudi v velikih klubih, v malih pa se to dogaja še pogosteje. Toda moram reči, da sem nad vsem pozitivno presenečen. Že prej sem se pozanimal, kako je s tem v Karmiotissi, povedali so mi, da je vse odlično organizirano, in izkazalo se je, da je res tako.
Kakšen klub je Karmiotissa?
Karmiotissa se je prvič uvrstila v prvo ligo, v zadnjih štirih letih je šla iz zadnje lige v prvo, v nobenem tekmovanju ni igrala več kot eno sezono.
Rekli ste, da ste iz avstrijskega četrtoligaša prejeli zelo dobro ponudbo, kako pa je s tem na Cipru, se da dobro živeti od nogometa?
Ni velike razlike med ponudbo iz avstrijske četrte lige in ciprske prve, ampak na koncu je prevladal tekmovalni motiv. Če nimaš posebnih stroškov, lahko normalno in lepo živiš, ne moreš si pa privoščiti, da bi šel recimo vsak dan jest v restavracijo ob obali.
Kako ste zadovoljni s svojo vlogo v ekipi in dozdajšnjimi igrami?
Zabil sem sicer štiri gole, a sem imel na začetku precej smole. Nekajkrat sem zadel okvir vrat, en gol so mi vzeli sodniki. Vseeno sem kar zadovoljen, mislim, da me tudi drugi v klubu spoštujejo zaradi tega, kar kažem na igrišču. Tudi trener mi zaupa in redno igram.
Kakšne ambicije ima klub za to sezono, prioriteta je najbrž zagotovitev obstanka.
Natanko tako, cilj je obstanek v ligi. Vidi pa se, da se lahko enakovredno kosamo tudi z boljšimi klubi. Recimo v gosteh smo premagali Anorthosis, proti Omonii smo v 73. minuti vodili z 2:1, a nato do konca prejeli tri gole. Dokazali smo, da se da premagati tudi najboljše, ampak mora biti vsak v moštvu na pravi ravni. Imajo pa na Cipru mali klubi 12 ali 13 kakovostnih igralcev, zato se močno pozna, če kakšen manjka. V kadru je sicer 25 ali 26 nogometašev, vendar niso vsi enako kakovostni.
Kakšna je ciprska liga, če jo primerjate s slovensko?
V ciprskem prvenstvu se v nobeni sezoni ne ve, kdo bo prvak, pet ali šest klubov se vedno bori za prvo mesto. V slovenski ligi smo imeli v zadnjih šestih, sedmih letih samo Maribor, mogoče še Domžale, ker Olimpije ni bilo. Zdaj se je to spremenilo in je malo drugače, ampak prej si vedel, da bo Maribor prvak, in to je bilo to. Na Cipru pa imajo APOEL, Apollon, Omonio, AEK, AEL, Anorthosis, vsi ti klubi se borijo za prvaka, zato bi rekel, da je ciprska liga kakovostnejša od slovenske.
Na Cipru je v preteklosti igralo veliko slovenskih nogometašev, kako gledajo na vas kot na Slovenca, ali spoštujejo naš nogomet?
V bistvu slovenskega nogometa sploh ne poznajo. Tudi ko vprašam soigralce ali ljudi na ulici, ali vedo, kje je Slovenija, sprva vsi rečejo, da vedo. Ko jim povem, kje je, pa rečejo, da tega niso vedeli. (smeh) Tisti, ki že dolgo spremljajo nogomet, se sicer spomnijo Marka Simeunovića, Amirja Karića in Bojana Prašnikarja, toda teh ni veliko.
Ker je bila to angleška kolonija, veliko ljudi govori angleško. Obstajajo nekateri, ki ne govorijo tako dobro, da bi se lahko z njimi sporazumeval, ampak jih ni tako veliko. V grščini obvladam v glavnem osnovne izraze. Če povem po pravici, se niti nisem pretirano trudil, da bi se kaj naučil. V klubu tako ali tako večina govori angleško.
Kako ste se navadili na življenje na Cipru, se precej razlikuje od tega pri nas?
Življenje na Cipru mi je zelo všeč. Dva meseca sta bila peklenska, zaradi vročine smo vstajali zgodaj zjutraj, da smo ob sedmih trenirali. Pozneje je bilo prevroče za treninge. Okoli osmih, devetih je že 30 do 35 stopinj Celzija. Zdaj je pa super. Res je, da nekateri Ciprčani nosijo jakne, a jaz je ne potrebujem, naokoli hodim v kratkih rokavih in kratkih hlačah. Malo me čudno gledajo, ampak v redu. (smeh)
Kakšno mesto je Limasol?
Mesto ima dobrih sto tisoč prebivalcev, zelo je živahno, ves čas se nekaj dogaja, ljudje sedijo po lokalih, na kavici. To obožujejo, kavarn je res veliko.
Verjetno je kar velika razlika v času turistične sezone in zdaj.
Da, to se kar pozna. V turističnem delu ni več tako veliko ljudi, kot jih je bilo, ampak tudi ko ni turistov, se ves čas nekaj dogaja.
Mesto ima bogato zgodovino, zanimivo arhitekturo.
Res je, čeprav je ne poznam veliko, v Limasolu imajo neka arheološka najdišča, a sem se samo peljal mimo tega območja.
V katerem delu mesta živite?
Živim v strogem središču mesta, na dobri lokaciji, kjer so nakupovalne ulice. Do plaže imam približno pet minut hoje.
Živite v hiši ali v stanovanju?
V stanovanju.
Vam je tega uredil klub ali ste ga morali najti sami?
Vse mi je uredil klub.
Je težko najti primerno stanovanje?
V juniju in juliju je zelo težko najti stanovanje, ker je veliko turistov in je vse zasedeno. Na Ciper pride ogromno Rusov, ki zasedejo vsa stanovanja.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je veliko okoli 60 kvadratnih metrov, glede najemnine težko povem kaj konkretnega, ker jo plačuje klub. Vendar sem o najemninah nekoliko poizvedoval po različnih spletnih straneh in rekel bi, da se da kar dobro stanovanje dobiti za okoli 450 evrov mesečno.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Ker prihajam iz malega kluba, me ne poznajo v tolikšni meri. Se je pa ravno pred nekaj dnevi zgodilo, da me je zjutraj na ulici nekdo ustavil, me pozdravil in mi rekel, da me pozna, ker je gledal tekmo. Igralce Apollona ali AEL-a, ki sta največja kluba v Limasolu, pa vsi prepoznajo.
Imate na voljo klubski avto?
Imam.
Koliko časa ste potrebovali, da ste se navadili na vožnjo po levi?
Prve tri ali štiri dni sem naredil nekaj prekrškov, ko sem zapeljal v napačno stran, zato so mi drugi vozniki 'blendali'. (smeh) Sicer pa sem se kar hitro navadil na vožnjo po levi.
Kakšni vozniki so Ciprčani?
Na cesti je kar kaos. Če prevoziš rdečo luč, ni nič narobe, kar pelješ, ampak najprej moraš preveriti, ali niso kje v bližini policisti. (smeh) Teh je na cesti kar nekaj, res pa je, da kaznujejo samo tiste, ki napačno parkirajo.
Pa so vas policisti kdaj ustavili?
Nedavno sem pomotoma napačno zapeljal v enosmerno ulico in mi je policist na motorju začel mahati, da sem naredil napako in naj hitro obrnem. Ni me pa ustavil ali mi napisal kakšne kazni.
Liter 95-oktanskega bencina stane 1,16 ali 1,17 evra.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja gremo z avtobusom, najdaljša vožnja pa je do Ajia Nape, traja približno uro in dvajset minut. Dobro je, ker ne potrebujemo karantene, kar mi je zelo všeč. Dobimo se na sedežu kluba, imamo skupno kosilo in gremo na tekmo.
Katero je najbolj vroče gostovanje?
Ni ga. (smeh) Vsaj jaz ne vem nič o tem, tudi v klubu niso nobeni tekmi posvetili večje pozornosti, ker bi šlo za kakšno pomembnejše rivalstvo. Rekli so nam, da moramo točke vzeti tem, s katerimi se borimo za obstanek, to so naši konkurenti, rivalstva s katerim od klubov pa ni. Navsezadnje je Karmiotissa majhen klub, ki prvo leto igra v prvi ligi. Če si bomo zagotovili obstanek, bo to velik uspeh. Sosed, ki ves čas spremlja nogomet, mi je rekel, da bi bila velika senzacija, če bi ostali med elito. Za zdaj nam dobro kaže.
Ste se na Cipru morda srečali s kriminalom? Ste doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Večina Ciprčanov na splošno ne mara psov. Živim na ulici z enosmerno cesto, kjer večkrat sprehajam psa. Tam živi sosed, ki ima pse, in ti se vedno derejo, ko grem mimo. Nekoč se je tako razjezil, da je prišel ven, me po grško pošiljal 'ne vem kam vse' in mi nekaj govoril, da je to njihova ulica in naj grem po drugi. To je bilo edinkrat, da sem se sprl. Nekaj je še kričal, naj pridem do njega, da se stepeva. Kar lastil si je ulico, zato sem mu rekel, naj gre v tri krasne, ker to ni njegova ulica, saj tudi jaz živim v njej in sem šel. (smeh) Še vedno hodim mimo in nimam nobenih težav.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Tega se ne opazi, tudi v klubu ni nikogar, da bi se kaj pritoževal, vendar ne vem, ali je povsod tako. Beračev in brezdomcev ne vidim veliko. Zgodi se, da vidiš enega ali dva v turističnem območju ob obali, ampak to je res redko.
Koliko se pozna begunska kriza, Sirija ni daleč.
Pred prihodom sem mislil, da se bo begunska kriza bolj občutila, ampak je praktično ne občutim.
Ali občutite napetost med grškim in turškim delom otoka?
Vem, da je Turčija prevzela severni del Cipra, ampak tukaj, kjer sem jaz, se te stvari ne občutijo v tolikšni meri, ker je turški del vseeno malo predaleč. Verjetno bi lahko ljudje, ki živijo blizu meje, o tem povedali kaj več.
Kaj počnete ob prostih dnevih?
Z mano je dekle in s psom se večkrat odpraviva na gorovje Troodos, ki je visoko dobrih 1500 metrov nadmorske višine, tam so tudi smučišča. Na Troodosu so sprehajalne poti, ki so speljane ob reki in mimo slapov. Sicer pa gremo na kakšno kavico ali po nakupih, vedno se nekaj najde.
Hrana mi je zelo všeč, vsakomur bi priporočil, da poskusi ciprsko oziroma grško tradicionalno jed – meze. Veliko hodov je, hrano ti ves čas nosijo na mizo in to bi res toplo priporočil. Morske hrane je tudi nekaj, ampak Ciprčani najraje jedo meze.
Ste v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Ne, slovenskih izdelkov še nisem videl.
Ste spoznali kakšnega Slovenca na Cipru?
Soseda je Slovenka, ki na Cipru živi že devet let. Pred slabim mesecem sva šla skupaj v dvigalo in me je v angleščini vprašala, od kod sem. Pa sem odgovoril, da sem iz Slovenije, in je rekla: 'Me too,' (jaz tudi, op. p.) naprej sva se seveda pogovarjala v slovenščini. (smeh)
Kako bi opisali Ciprčane?
Zelo so temperamentni, hitro se razburijo, so vročekrvni. Če kaj potrebuješ, si vzamejo čas, da ti stvari uredijo. To lahko traja teden ali še več. Ko pa oni nekaj potrebujejo, mora biti takoj urejeno. Če ni tako, se sporečejo. (smeh)
Kakšne so Ciprčanke?
Slovenke so lepše. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo na Cipru?
Vreme, res je, da je poleti tako vroče, da ne veš, kaj bi počel, ampak tista dva meseca že potrpiš. Pozimi pa je prava milina, zdaj je okoli 20 stopinj Celzija.
Je kaj takega, kar vas moti?
Njihova vožnja, veliko je izsiljevanja. Ko se na semaforju prižge rumena luč, moraš že speljati, v nasprotnem primeru ti takoj začnejo trobiti.
Ali imajo kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
Ne zdi se mi, da bi počeli kaj čudnega. Ko se med sabo pogovarjajo, govorijo vedno glasneje, kot bi se prepirali.
Stari ste 30 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Nogomet bom igral, dokler bom lahko. Bi pa tudi po karieri rad ostal v nogometu, kot trener ali kaj podobnega.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli na Cipru?
Ne vem, na Cipru mi ni všeč narava. Ne vidiš toliko zelenja, vse je rjavo, požgano zaradi vročine. Slovenija mi je veliko ljubša.
