V njem je v tej sezoni kar močen slovenski pridih, saj v igralskem kadru najdemo tri Slovence. Najdaljši staž med njimi pa ima Gašper Marguč.
GAŠPER MARGUČ
rojen: 20. avgusta 1990
država: Madžarska (Veszprem)
šport: rokomet
klub: KC Veszprem
Šestindvajsetletni Celjan je na Madžarskem že tretjo sezono in je s klubom lani podaljšal pogodbo, ki mu poteče leta 2020.
Kako je prišlo do tega, da ste se pred dvema letoma odločili za odhod na Madžarsko?
V Celju sem se počutil odlično, a sem želel narediti korak naprej v karieri. Moja želja je osvojiti ligo prvakov, Veszprem pa je eden boljših klubov v Evropi. Njegova ponudba je prišla v takem času, da je nisem bil pripravljen zavrniti.
Ste imeli še kakšno drugo ponudbo?
Nekaj ponudb sem imel, a noben klub ni bil tako velik kot Veszprem. Madžarska ponudba je bila najkonkretnejša. Če Veszprem ne bi bil tako velik klub, bi raje ostal v Celju.
Za člansko ekipo Celja ste debitirali pri devetnajstih, v tujino pa odšli pet let pozneje, vam je mogoče kaj žal, da niste šli že prej?
Mislim, da sem šel v tujino ob pravem času. Najprej sem potreboval dve sezoni, da sem postal prvo krilo v Celju. Odigral sem zelo dobri dve sezoni, tudi v ligi prvakov, in mislim, da vsak igralec rabi določeno minutažo, izkušnje. Če bi šel prej, bi bilo po mojem mnenju prehitro. Zdi se mi, da je veliko bolje dozoreti doma, potem je tudi v tujini lažje.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom na Madžarsko?
Seveda sem imel nekaj manjših pomislekov, toda če hočeš narediti korak naprej, se moraš za to odločiti. Ko zdaj razmišljam za nazaj, mi zagotovo ni žal. Res je, da sem se v Celju odlično počutil, saj sem tam doma, ampak če gledam samo z vidika rokometne kariere, je bil to pravi korak.
Se je bilo težko privaditi na ekipo samih zvezdnikov?
Glede na to, da sem šel prvič zdoma, so mi težave bolj delale druge stvari. Madžarski jezik je bil zame povsem nerazumljiv, v prvem delu uvodne sezone je bilo nekaj domotožja, ko pa sem se enkrat navadil, je bilo vse v redu.
Ste veliko napredovali v zadnjih dveh letih?
Zelo sem napredoval, sploh v prejšnji sezoni. Ta je bila precej boljša od prve. Za prilagajanje potrebuješ določen čas in to se je pokazalo tudi pri meni, ko sem se 'udomačil' in sprostil, se je vse skupaj pokazalo na igrišču.
Na vsaki poziciji imamo po dva enakovredna igralca, tako da si delimo minutažo. Kot sem dejal, je bila druga sezona veliko boljša, imel sem tudi večjo vlogo v moštvu in z njo sem zadovoljen.
Poraz v finalu lige prvakov je gotovo pustil grenak priokus.
Zagotovo, ampak smo šli naprej, tudi nova sezona se je že začela. Veszprem še ni osvojil lige prvakov, klub in navijači si to močno želimo. Verjamem, da nam bo enkrat uspelo. V zadnji sezoni smo bili zelo blizu, a se nam na žalost ni izšlo. To je bila dobra šola za naprej.
Kakšne cilje ste si zadali za to sezono?
Odkar sem prišel, so cilji vsako leto isti, osvojiti vse, kar se da. Do zdaj nam je to odlično uspevalo, manjka nam samo še pika na i, liga prvakov. V prvi sezoni je bila Barcelona boljša, v drugi smo bili skozi celo tekmo boljši, na koncu so slavile Kielce in glavni letošnji cilj je prav osvojitev lige prvakov.
Je težko igrati pod takim pritiskom?
Je, ampak smo na to navajeni, s tem živimo. Že v Celju je bil pritisk velik, sicer ne v ligi prvakov, zato pa je bil toliko večji v državnem prvenstvu. Ko nam ni uspelo premagati Gorenja, smo imeli klubske sestanke. Celje je prav tako težko okolje, tako da sem se že tam navadil živeti z velikim pritiskom.
Dejali ste, da je Veszprem eden najboljših klubov v Evropi, kako pa bi ga primerjali s Celjem?
Celje ne zaostaja veliko. Razlika je v tem, da Madžari vlagajo več denarja, proračun je precej višji, v klubu je več zaposlenih. Vsak človek je zadolžen samo za svoje področje. Vse je nekoliko bolj organizirano, ampak niti za Celje ne morem reči slabe besede, skratka, v Veszpremu je vse večje.
Kakšna je madžarska liga, če jo primerjate s slovensko?
Trenutno je močnejša od slovenske lige. Pri nas imamo Celje in Velenje, potem pa je kar velik razmak do ostalih ekip. Na Madžarskem sta glavna Szeged in Veszprem, druga moštva pa so močnejša od slovenskih s spodnjega dela lestvice.
V Veszpremu je rokomet šport številka ena, kaj pa na Madžarskem na splošno?
Jasno je, da je nogomet svet zase. Po uvrstitvi in dobrih igrah na Euru v Franciji se je njegova priljubljenost precej dvignila tudi na Madžarskem. Ampak glede klubskih uspehov v moškem in ženskem rokometu je na prvem mestu vseeno rokomet.
Ste bili med Eurom na Madžarskem?
Ne, nisem bil, tako da nisem občutil tistega razpoloženja.
Kako ste se navadili na življenje na Madžarskem, se kaj razlikuje od tega v Sloveniji?
Ne razlikuje se veliko. Veszprem je velik približno tako kot Celje, še največjo oviro predstavlja jezik, ampak tudi s tem ni večjih težav, ker je prvi jezik v klubu angleščina.
Koliko madžarščine že govorite?
Veliko je tujcev, Balkancev, trener je Španec, tako da se sporazumevamo v angleščini in niti nisem osvojil veliko madžarskega jezika. V Veszpremu ljudje na splošno ne govorijo tujih jezikov. Če bi potreboval kakšno pomoč, ti ne bi znali ravno veliko pomagati. Zagotovo je drugače v Budimpešti, ki je kot nekakšna država v državi. Tam vsi govorijo angleško in nemško, to je povsem drug svet. V dveh letih sem se naučil osnovnih stvari, tako da v trgovini, restavraciji ali kavarni znam povedati, kaj bi rad. Če pride do kakšnega podvprašanja, pa bi se že malo čudno gledali. (smeh) Madžarščina je res poseben jezik.
Kakšno mesto je Veszprem?
Kot sem dejal prej, je po številu prebivalcev podoben Celju, vendar pa je Celje modernejše mesto, v njem se več dogaja. Lahko rečem, da se zdaj v Veszpremu gradi veliko stavb in stanovanjskih objektov, ker je kar precej povpraševanja. Rokomet je nekako središče mojega življenja v Veszpremu, tako da sem povsem osredotočen nanj.
Nočnega življenja v Veszpremu praktično ni. Če si hočeš dati duška, je treba iti v Budimpešto. Od maja do septembra je zelo živahno tudi na Blatnem jezeru.
V katerem delu mesta živite?
Tu je vse blizu, živim približno tri minute vožnje do dvorane in pet minut do središča mesta.
Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v blokovskem naselju.
Vam je tega priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Klub mi je pokazal tri stanovanja in sem se odločil.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Letos je prišlo kar nekaj novih igralcev in določeni so imeli nekaj težav pri iskanju primernega stanovanja, ker jih ni veliko na voljo. Toda zdaj se precej gradi, tako da bo v roku leta, dveh več kakovostnih in lepih stanovanj.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je veliko dobrih 70 kvadratnih metrov, najemnina pa znaša približno 300 evrov. Ta cena je še v redu, ker so drugače najemnine nekoliko višje kot recimo v Celju.
Vam najemnino plačuje klub?
Klub mi plača vse stanovanjske stroške.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Da, se zgodi, da me prepoznajo, pozdravijo, včasih mi kaj rečejo po madžarsko, toda niso vsiljivi.
Imate na voljo klubski avto?
Imam. Stroške krije klub, mi plačujemo samo gorivo.
Kakšni vozniki so Madžari?
V Veszpremu se kar držijo prometnih pravil. Včasih peljejo še počasneje od omejitev, včasih sem mogoče jaz malce nestrpen, zanje pa tega ne morem reči. (smeh)
Ali so vas kdaj ustavili policisti?
Ustavili so me dvakrat. Enkrat je bila kontrola prometa, drugič pa so me ustavili v Budimpešti, ko sva se s punco vračala proti domu. Med večerjo sem spil pivo in sem moral pihati. Napihal sem 0,05, kar je na Madžarskem že prekršek, saj mora imeti voznik 0,0. Vse skupaj mi je bilo kar malo smešno, plačal pa sem sto evrov kazni.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja lige prvakov in na zahtevnejše tekme se odpravimo dan, če ne celo dva dni prej. V ligi prvakov imamo v tej sezoni res težke nasprotnike, ker smo bili izžrebani v tako imenovano skupino smrti. Na gostovanja pri najboljših ekipah lige Seha pa gremo prav tako dan prej. Tako je bilo, tudi ko smo igrali v Celju.
Zelo dobro razpoloženje je bilo lani v Skopju, tam je zelo težko igrati. V prvem krogu lige prvakov smo gostovali v Flensburgu in tudi tam je bilo kar pestro. Pravi užitek je igrati v takem razpoloženju, sploh v gosteh je res dober občutek, ko zabiješ gol in dvorana utihne. (smeh)
Kako gledajo na vas kot na Slovenca, oziroma kako Madžari na splošno poznajo Slovenijo?
Tisti, ki me poznajo, poznajo tudi Slovenijo. Sicer pa marsikateri Madžar zameša Slovenijo in Slovaško.
Ste se na Madžarskem srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z rokometom?
Nič takega nisem doživel, so pa soigralcu Andreasu Nilssonu poleti vdrli v stanovanje, ki ga ima na Blatnem jezeru. Želeli so mu ukrasti porscheja, toda pri tem so bili neuspešni. Vzeli so ključe, niso pa mogli odpreti vrat od parkirišča. (smeh)
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Čeprav je Veszprem manjše mesto, vidiš kar precej brezdomcev, veliko več jih je kot v Celju. Ljudje tu živijo malo bolj skromno. Vstopnice za naše tekme so zelo drage, ampak tudi tisti, ki nimajo takih prihodkov, zberejo denar zanjo in to res izjemno cenimo.
Kako pa je z begunsko krizo, ki je zaradi zaprte meje na Madžarskem dvignila veliko prahu?
Tu ni bilo veliko beguncev, ker so mejo hitro zaprli. Če so odločitev predsednika Viktorja Orbana v Evropi obsojali, mu je priljubljenost na Madžarskem narasla. Ljudje so videli, kakšne težave so imeli v drugih državah, in so to odločitev podprli, tu niti ni bilo veliko govora o tem.
Kako vam je všeč madžarska hrana?
Hrana je malo bolj pikantna, mastna, veliko je cvrtja, zato nisem ravno ljubitelj madžarske hrane. Z mano živi punca, ki mi velikokrat skuha kosilo. Sem bolj privrženec italijanske hrane. (smeh)
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
V trgovini sem našel tako Laško kot pivo Union, česa drugega pa niti nisem zasledil. (smeh)
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
V trgovinah so cene zelo podobne. Recimo picerije so na Madžarskem malo cenejše, v nekoliko boljših restavracijah pa so cene približno take kot pri nas. Če bi potegnil črto, je življenje malo cenejše kot v Sloveniji, ampak je standard na Madžarskem nižji.
Če kdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj jim najprej pokažete?
Če pridejo za en dan, se splača videti grad v mestu ali živalski vrt. Če je lepo vreme, gremo tudi na Blatno jezero. Če pridejo za več dni, pa je nujno treba obiskati Budimpešto, ki je res neverjetno lepa.
Kaj počnete, ko imate kakšen dan prosto?
Nimamo veliko prostih dni, če imamo en trening na dan, je ta navadno dopoldne, kar pomeni, da imamo prosto popoldne. Takrat pa s punco odideva do Budimpešte, ki je oddaljena dobro uro vožnje. Včasih se dobimo s kakšnim soigralcem, se malo podružimo, zdaj ko je lepo vreme, prižgemo žar. (smeh)
V Celju sem spoznal enega, ki ima punco iz Veszprema, tako da sva se tu že srečala. Drugih Slovencev pa nisem spoznal.
Kako bi opisali Madžare?
Rekel bi, da so bolj zadržani in pesimistični od nas. Slovenci se radi družimo, Madžari pa se raje držijo zase, ne hodijo toliko ven.
Kakšne so pa Madžarke?
Preveč jih niti nisem mogel opazovati, ker imam punco in nimam časa za druge. (smeh) Je pa splošno znano, da so zelo lepe.
Kaj vas je najbolj navdušilo na Madžarskem?
Najbolj navdušen sem nad Budimpešto, mesto mi je zelo všeč in velikokrat izkoristim priložnost, da ga obiščem.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
Moti me predvsem to, da v mestu ni veliko ljudi. Rad imam, da se kaj dogaja, tukaj pa je mesto bolj prazno in depresivno, kar me je včasih res motilo. Počasi sem se na to že navadil in se ne obremenjujem s tem, raje poskrbim, da imam okoli sebe dobro družbo ter pozabim na druge stvari.
Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli na Madžarskem?
S punco sva šla v kino, na sporedu je pisalo, da enkrat tedensko predvajajo nesinhroniziranega Jamesa Bonda, midva pa sva razumela, da film predvajajo vsak dan. Seveda sva prišla na napačen dan, kupila kokice, kokakolo in se usedla. Začetek je bil poln akcije in ravno ko sva pojedla kokice, so začeli govoriti madžarsko. Ni nama preostalo drugega kot da vstaneva in zapustiva dvorano. (smeh) Vse filme imajo sinhronizirane, tudi na televiziji, tako da imam doma urejene slovenske programe.
Stari ste 26 let, kakšni so vaši načrti za naprej?
Kar zadeva rokomet, ostajam v Veszpremu. To je bila dobra odločitev in z njim se bom vedno boril za vrh. Glede tega sem miren in vesel, ker ostajam v klubu, kjer se dobro počutim. Zelo si želim osvojiti ligo prvakov. Osebni cilj pa je, da bi dokončal študij na Fakulteti za šport, kjer so mi omogočili, da študiram na daljavo. Sicer gre malce počasneje, a sem prepričan, da mi bo uspelo. Zahvala gre tudi punci, ki me je prepričala, da sem se odločil za študij. (smeh)
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri mogoče živeli na Madžarskem?
Ne. Nikoli ne reci nikoli, ampak vidim se v Celju.
