Poleg tega pa hrvaški napadalec trikrat v polno meril še v pokalnem tekmovanju, v katerem si je Krško priigralo nastop v četrtfinalu.
FILIP DANGUBIĆ
rojen: 5. maja 1995
država: Hrvaška (Reka)
šport: nogomet
klub: NK Krško
Enaindvajsetletni član hrvaške mlade izbrane vrste prihaja z Reke, v mesto z nuklearko pa je prišel po enoletnem igranju za Krko. Krškemu ga je do konca sezone posodila Rijeka, Slovenija pa je njegova prva izkušnja s tujino.
Kakšna je vaša življenjska zgodba?
Rodil sem se na Reki, moja nogometna kariera pa se je začela v mlajših kategorijah Opatije, v manjšem mestu blizu Reke. Že v tistem času so me dvakrat klicali iz Nogometnega kluba Rijeka in odločil sem se prestopiti v njihove vrste. To je bil zame korak naprej, saj sem odšel v večji klub. Preprosto sem se želel preizkusiti, v Rijeki sem se odlično počutil in zadovoljen sem z napredkom, ki sem ga tam dosegel.
Imate zanimiv priimek, so vas zaradi njega kdaj zbadali?
Ko sem bil mlajši, je bilo kar nekaj šal na račun mojega priimka. Vendar pa so ljudje, ko so videli, da sem delaven in da nisem takšna 'danguba' (lenoba, op. p.), malo spremenili vedenje. Zdaj je tega veliko manj. (smeh)
Kako to, da ste se pred začetkom prejšnje sezone odločili priti v Slovenijo?
Po igranju za Rijeko II, s katero sem nastopal v tretji ligi, sem bil pripravljen narediti korak naprej. S klubom smo se dogovorili za posodo v Krko, ki je takrat nastopala v slovenski prvi ligi. Zadovoljen sem, ker sem lahko vso sezono igral v tem tekmovanju. Edina negativna stvar je bila, da nisem igral na svojem običajnem igralnem položaju, na mestu napadalca ali takoj za njim. V Novem mestu sem igral bolj na krilu in v sredini zvezne vrste. Na teh pozicijah do takrat nisem nikoli igral, zato je tudi moja statistika malo šepala. Upam, da bo v tej sezoni bolje.
Mislim, da sem se odločil pravilno. Liga mi je zelo všeč in po mojem mnenju je dobra za razvoj mladega nogometaša, tako da sem s svojo odločitvijo zadovoljen.
Je bil prihod v Slovenijo pravilna odločitev?
Mislim, da sem se odločil pravilno. Liga mi je zelo všeč in po mojem mnenju je dobra za razvoj mladega nogometaša, tako da sem s svojo odločitvijo zadovoljen.
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prvič prišli sem?
Čeprav smo sosedi, moram po pravici povedati, da nisem vedel veliko. Pravzaprav mi je prihod v Slovenijo predstavljal izziv, nov začetek. Prav nobenega stika s Slovenijo nisem imel, poznal pa sem nekatere slovenske nogometaše.
Ste se pri katerem od rojakov pozanimali, kam greste?
Sem, veliko sem se pogovarjal tako s klubom kot s svojim zastopnikom, zato sem približno vedel, kam prihajam.
V Rijeki se je malo težje prebiti v prvo ekipo, vendarle gre za evropski klub, v katerem je standard visok, zato so takšna tudi pričakovanja. Mlad igralec se mora najprej dokazati drugje, da bi se lahko vrnil in dobil pravo priložnost v Rijeki. Zato je posoda dobra odločitev.
Ste tudi član mlade izbrane vrste, kako to, da niste dobili priložnosti na Hrvaškem?
Glede tega lahko rečem, da sem si veliko bolj želel oditi v tujino, kot pa da bi ostal v hrvaškem prvenstvu, tako da je bila to moja odločitev.
Kakšna je razlika med slovensko in hrvaško ligo?
Težko odgovorim, mislim, da so razlike izjemno majhne. Rekel bi, da je hrvaška liga mogoče za odtenek močnejša in najbrž je zaradi tega slovenska boljša za dokazovanje mladih igralcev. Kar zadeva infrastrukturo, pa moram reči, da so stadioni boljši v Sloveniji.
Ali poznate vseh pet klubov, ki so v Sloveniji doslej osvojili naslov prvaka?
Lahko poskusim: Olimpija, Maribor, Gorica, Koper, petega pa ne bi vedel.
Slovenija je vaša prva izkušnja s tujino, kaj na splošno menite o našem nogometu?
Mislim, da se v slovenskem nogometu dobro trenira in dela, tako da iz leta v leto napreduje. Mislim, da je kakovosten.
Kaj pa o reprezentanci?
Spremljal sem jo v zadnjih kvalifikacijah, ima precej zelo dobrih posameznikov. Sem pa še nekoliko bolj spremljal reprezentanco do enaindvajsetega leta starosti, tudi v njej je zelo veliko kakovostnih nogometašev, tako da je prihodnost slovenskega nogometa svetla.
V Rijeki je kar močen slovenski pridih. Kakšen status pri vas uživa Matjaž Kek?
Da, po prihodu Matjaža Keka je za Rijeko igralo že kar nekaj slovenskih nogometašev. Lahko pa povem, da trener Kek zaradi vrhunskih rezultatov, ki jih dosega z moštvom, v mojem mestu uživa vrhunski status. Odkar je prišel, je klub dvignil na višjo raven.
Kako ljudje na Hrvaškem gledajo na slovenski nogomet?
Če sem povsem pošten, se slovenski nogomet na Hrvaškem ne spremlja v tolikšni meri, kolikor se verjetno hrvaški nogomet spremlja v Sloveniji.
Upam, da je tako. (smeh)
Kdo je po vašem mnenju najboljši nogometaš v slovenski ligi?
Najboljši je Miha Zajc.
Ste presenečeni nad kakovostjo slovenskega nogometa?
Sem, nekateri klubi so me res presenetili. Izpostavil bi Domžalčane, ti imajo zelo širok nabor kakovostnih igralcev, lahko igrajo z dvema enajstericama in zame v tej sezoni predstavljajo najprijetnejše presenečenje.
Kako ste zadovoljni s svojim napredkom v zadnjem letu?
Za zadnjo sezono bi rekel, da ima tako svoje pozitivne kot negativne strani. Zadovoljen sem, ker sem zbral veliko nastopov, pridobil precej izkušenj in se razvijal kot nogometaš. Nezadovoljen pa sem s svojim učinkom, statistiko, ampak obstajajo določeni razlogi, da je bilo tako. Upam, da bo letos bolje.
Ko sem bil mlajši, sem sedem let smučal v Sloveniji, hodili smo na Krvavec.
Lani ste igrali za Krko, zdaj ste posojeni v Krško, ste imeli še kakšne druge ponudbe?
Bilo je nekaj ugibanj glede tega, kam bi lahko šel na posodo. Nekaj je bilo celo govora o tem, da bi ostal na Hrvaškem ali da bi odšel nekam drugam v tujino, toda slovensko ligo sem poznal, zato sem se odločil še eno leto preživeti tu. To je bila zame najboljša rešitev.
Posojeni ste do konca sezone, ko vam tudi poteče pogodba z Rijeko. Ali ni to malo čudno?
Ne vem, težko razložim. (smeh) Še eno leto sem član Rijeke, ki me je do konca sezone posodila Krškemu. Imel sem enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za dve leti. Potem smo se odločili za enoletno podaljšanje in to je zdaj to leto. Predvidevam, da bom dobil novo pogodbo, če se bom izkazal v Krškem, v nasprotnem primeru pa bom prost igralec brez odškodnine in si bom lahko poiskal nov klub.
Stari ste 21 let, kakšne načrte imate za prihodnost?
Sem precej ambiciozen, moja želja je podobna želji vseh mladih igralcev, ki si želijo igrati v kateri izmed petih najmočnejših lig. V nogometu bi rad dosegel čim več.
Že od malih nog navijam za Liverpool in moje sanje so, da bi zaigral za ta klub. (smeh)
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Predvsem družini je bilo na začetku težko, saj niso bili navajeni, da sem zdoma. Zame je bil to nov izziv in zelo zanimiva izkušnja, njim pa je bilo verjetno malo težje. Predvsem mama se je težko sprijaznila s tem, tudi mlajši sestri, ampak takšna je pot profesionalnega nogometaša in na to se je treba navaditi. Podobno je s prijatelji, težko je, ker se bolj malo videvamo. Kadarkoli imam priložnost, grem na Reko, čeprav se to zaradi treningov ne zgodi pogosto. Drugače pa so me pri moji odločitvi vsi podprli, prijatelji pa so začeli podrobneje spremljati slovensko prvenstvo. (smeh)
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Najprej mi je na misel prišlo, da je to zame nov izziv. To mi je bilo najbolj zanimivo, prva liga, novo dokazovanje. Pravzaprav je bila prva liga tudi moja največja motivacija.
Ste bili ob prihodu v Novo mesto prvič v Sloveniji?
Ne, ko sem bil mlajši, sem sedem let smučal v Sloveniji, hodili smo na Krvavec.
Življenje na morju je tisto, kar še najbolj pogrešam. Na to sem navajen, ampak tako je, prejšnjo sezono sem bil v Novem mestu, zdaj sem v Krškem, kar malo čudno je, ko pogledam skozi okno in ne vidim morja. (smeh)
Se je bilo težko privaditi na slovenski način življenja?
Ni mi bilo pretežko, življenje je precej podobno kot na Hrvaškem. To še posebej velja za nogometni del, trening, kosilo, druženje z moštvom, podobno je bilo tudi v Rijeki, tako da sploh ni velike razlike.
Prihajate z Reke; Krško je precej manjše, vam je kdaj dolgčas?
Da, včasih mi je malo dolgčas, ampak po drugi strani je to dobro, saj tako živiš športno in se v celoti posvetiš nogometu.
Močno pogrešate morje?
Življenje na morju je tisto, kar v primerjavi z Rijeko še najbolj pogrešam. Na to sem navajen, ampak tako je, prejšnjo sezono sem bil v Novem mestu, zdaj sem v Krškem, kar malo čudno je, ko pogledam skozi okno in ne vidim morja. (smeh)
Katere jezike govorite?
Poleg hrvaščine govorim še angleščino. Slednjo dobro obvladam, saj sem se je učil tudi zunaj šole, opravil sem nekaj diplom iz angleškega jezika, tako da jo res dobro znam. V šoli sem se učil še nemščino.
Kateri je bil prvi stavek, ki ste se ga naučili v slovenščini?
Najprej sem se naučil naročiti kavo. Vsak dan smo hodili v lokal na kavo, tako da je bilo to prvo, kar sem se naučil. (smeh)
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Najljubša slovenska beseda je 'lahko', ta je bila pravzaprav tudi prva, ki sem se jo naučil. Ampak ne vem, zakaj mi je najljubša, mogoče zato, ker je bila najbolj preprosta. (smeh)
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Ne vem, kaj bi izpostavil. Zelo so mi všeč ljudje, tako v Novem mestu kot v Krškem so me izredno lepo sprejeli in to mi je najbolj všeč. Če me ne bi tako sprejeli, ne verjamem, da bi imel na igranje v Sloveniji tako lepe spomine.
Kaj vam tu ni všeč?
Prav nič takega ni, da mi ne bi bilo všeč.
V čem smo si Slovenci in Hrvati najbolj podobni in najbolj različni?
Mentaliteta in razmišljanje sta zelo podobna pri obeh narodih. Glede razlik pa ne vem, kaj bi rekel.
Ni bilo ravno preprosto najti stanovanje, ampak pri tem so mi prek svojih znancev pomagali soigralci, tako da je to urejeno.
Ali imamo Slovenci kakšno navado, ki se vam zdi čudna?
Mogoče ste malo bolj delavni kot Hrvati. Pri nas je vse skupaj bolj sproščeno, pri vas pa stvari potekajo nekako po pravilih. (smeh) Po tej plati ste bolj podobni Nemcem.
Tu ste verjetno spoznali kar precej Hrvatov.
Res je, spoznal sem precej ljudi z Balkana, poleg Hrvatov je še veliko Bosancev, Srbov. Zato sem se še lažje navadil na tukajšnje življenje, saj ni bilo težav z jezikom, sporazumevanjem.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Prijatelji in družina so me že obiskali. Šli smo v Ljubljano, Celje, bili so v Krškem, malo smo si ogledali ta mesta.
Ste si ogledali tudi katero izmed slovenskih obmorskih mest?
Ne, nikoli še nisem bil pri vas na morju. (smeh)
Ko sem živel v hotelu, je bil moj sostanovalec Klemen Šturm, tako da sem se največ družil z njim. Kar nekaj nas je živelo v hotelu, tako da smo se družili, igrali Fifo, šli na kavo.
Nato ste se preselili v stanovanje?
Da, pred kratkim sem si našel stanovanje v Krškem. Ni ga bilo ravno preprosto najti, ampak so mi pri tem prek svojih znancev pomagali soigralci, tako da je to urejeno.
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
Moj vzdevek je Danga, a me kličejo na vse možne načine, po imenu, priimku, kakorkoli, meni je vseeno, samo da me kličejo. (smeh)
Moj vzdevek je Danga, a me kličejo na vse možne načine, po imenu, priimku, kakorkoli, meni je vseeno, samo da me kličejo. (smeh)
Ali vas pesti domotožje?
Najbolj pogrešam punco, družino in prijatelje. Domov grem enkrat na dva tedna, če imam samo en dan prosto, pa se mi niti ne izplača; s tem so namreč povezani tudi stroški za bencin, cestnino, poleg tega je zdaj še gneča zaradi dopustov.
Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
Vem, kdo je premier, za predsednika pa ne bi vedel.
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
Dva milijona.
Ali mogoče poznate kakšno slovensko narodno jed?
Ne vem, v glavnem jem podobne jedi kot na Hrvaškem, tako da nisem poskusil nobene slovenske specialitete.
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Ne ravno. (smeh) Poslušam balkansko glasbo in še posebej domačo, hrvaško, slovenske pa ne poslušam. Sicer sem na radiu slišal nekaj pesmi, ki so mi šle v uho, ampak slovenskih pevcev ne poznam.
Če bi želeli Slovencem povedati eno zanimivo stvar o Hrvaški, kaj bi rekli?
Največja reklama za Hrvaško je naše morje. Kdorkoli še ni bil na Jadranu, bi mu svetoval, naj gre, res je prekrasen.
Kje je življenje cenejše, v Sloveniji ali na Hrvaškem?
Cene so precej podobne, mogoče bi celo rekel, da so v Sloveniji malo nižje.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Ne bi.
Kaj menite o slovenskih ženskah?
Nisem jih ravno veliko spoznal, ampak tu so res lepe punce. Moram pa reči, da se mi zdijo Hrvatice lepše. (smeh)
Najljubši šport poleg nogometa je tenis.
Ali ste poleg nogometa tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
V Novem mestu sem spremljal košarko. Drugače pa je moj najljubši šport ob nogometu tenis. Vem, da imate v Portorožu turnir serije ATP, ki ga tudi spremljam, na žalost pa ga nimam časa obiskati. Tudi v prostem času zelo rad poprimem za teniški lopar. V tenisu res uživam, nisem ga treniral, igram ga za svojo dušo in zdaj imam v ekipi soigralca iz Srbije, s katerim bova odigrala kakšno partijo. (smeh)
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Najprej bi se rad opravičil, ker nisem vedel, kdo je predsednik Slovenije, v bistvu sem vedel, ampak se nisem mogel spomniti. Upam, da spremljate slovenski nogomet in da ga boste spremljali še bolj.
