To je Swansea City, katerega član je tudi slovenski čuvaj mreže Gregor Zabret. Domžalčan, ki bo jutri praznoval enaindvajseti rojstni dan, je v Swansea City prišel leta 2013 iz Domžal, v domovini pa je bil še član Interblocka. Pred začetkom letošnje sezone je Swansea z Zabretom podaljšal pogodbo za dve leti.
GREGOR ZABRET
rojen: 18. avgusta 1995
država: Wales (Swansea)
šport: nogomet
klub: Swansea City
Kako je prišlo do tega, da ste se pred tremi leti odločili za odhod v Wales?
Moja otroška želja je bila, da bi igral v premier ligi, tudi moj najljubši klub je Chelsea. Ko je prišla ponudba Swansea Cityja, sem v njej videl dobro priložnost za nadaljnji razvoj in uresničitev svojih sanj.
Ste imeli še kakšno drugo ponudbo?
Že pri dvanajstih sem bil nekaj tednov pri madridskem Atleticu, a sem se takrat raje odločil, da bom ostal v šoli. Bil sem še v lizbonskem Sportingu, West Bromwich Albionu, v Hull Cityju sem treniral z Robertom Korenom. Imel sem nekaj ponudb, najbolj konkreten pa je bil Swansea City. Takrat so mi dejali, da bom tretji vratar članskega moštva, hkrati sem pri sedemnajstih branil za ekipo U-20. To je bila zame najboljša možnost, da bi si utrl pot v premier ligo.
V Prvi ligi Telekom Slovenije ste debitirali pri šestnajstih, se vam zdi odločitev, da ste v tujino odšli že dve leti pozneje, pravilna?
Vesel sem, da sem kariero začel v Sloveniji in debitiral pri šestnajstih, svoje odločitve pa ne obžalujem. V Angliji so treningi veliko boljši, težko karkoli primerjam s slovensko ligo. Ob prihodu sem bil takoj priključen delu s prvo ekipo, bil sem na klopi v dvoboju s Chelseajem na Stamford Bridgeu, pa tudi z Manchester Cityjem in nekaterimi drugimi ekipami. To mi je veliko pomagalo pri razvoju, in čeprav nisem branil za člansko moštvo, sem pridobil ogromno izkušenj, saj sem z njim treniral in hodil okoli.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom v Swansea?
Prav nobenih. Res je, da sem bil zelo mlad, a je bil z mano dve leti brat, tako da mi je veliko pomagal. Tudi z družino sem ves čas v stiku.
Zdaj živite sami?
Živim s punco, ki je Valižanka in mi je v veliko oporo.
Ogromno sem napredoval, tako fizično kot tehnično in psihološko. Ritem igre je zelo hiter, tako da sem boljši tudi v igri z nogo.
Ste se kaj pozanimali, v kakšen klub greste?
Dobro sem se pozanimal, kam grem. To je bil zame res velik korak. Pred podpisom pogodbe sem bil v Swanseaju na preizkušnji in se prepričal, za kakšen klub gre. Prišel sem, ko je bil v največjem vzponu. Igral je v ligi Europa, leta 2013 osvojil ligaški pokal, tako da mi je to pomenilo zelo veliko.
Ste v treh letih zelo napredovali?
Ogromno sem napredoval, tako fizično kot tehnično in psihološko. Ritem igre je zelo hiter, tako da sem boljši tudi v igri z nogo. Veliko je strokovnjakov, ki ti pomagajo, vsak pa je zadolžen za svoje področje, tako da je vse urejeno na najvišji ravni in je še toliko lažje napredovati.
Koliko ste v stiku s trenerjem članskega moštva Guidolinom?
Treniramo v istem terminu in na istih igriščih kot prva ekipa. Ves čas smo skupaj, igramo medsebojne tekme, tako da sem na očeh vseh trenerjev. Za Guidolina lahko rečem, da mlade igralce spremlja bolj kot prejšnji trenerji. Na priprave je vzel precej mladih, tako da je šlo na tem področju na bolje.
S katerim od trenerjev prvega moštva ste najbolje sodelovali?
Najbolje sem sodeloval z Michaelom Laudrupom, njegov trener vratarjev me je tudi pripeljal v klub. Stalno sem bil del prve ekipe, potem pa je ta trener odšel in stvari so se spremenile.
Ne vem, težko je verjeti, koliko alkohola lahko spijejo. Ko pridejo iz službe, odprejo vino ali pivo. (smeh)
Swansea je prejšnjo sezono končal na 12. mestu, kakšne cilje imate tokrat?
Prvi cilj je obstanek v ligi, a s tem ne bi smeli imeti težav. Mislim, da bi se morali boriti za zgornjo polovico lestvice.
Ali obstaja možnost, da bi šli kam na posodo?
Ne vem, odvisno, kakšna ponudba bi prišla. Moral bi se pogovoriti s trenerji, saj smo že posodili dva vratarja. Malo bom počakal in nato premislil, ali se mi izplača kam iti. Za zdaj nisem spraševal, ali obstaja kakšna možnost za odhod na posodo, vendar moram poudariti, da sem tu zelo zadovoljen, tako da ne bi bilo prav nič narobe, če kar ostanem.
Kakšen klub je Swansea City?
Ustanovljen je bil leta 1912, je prvi valižanski klub v premier ligi in je pred tremi leti osvojil ligaški pokal. Gre za družinski klub, vsi so prijatelji med sabo, lepo je biti njegov del. V primerjavi z drugimi premierligaškimi klubi kar dobro stoji. Zgradil je akademijo za mlade igralce, v katero se precej vlaga in se vsako leto še izboljšuje. Sčasoma bo klub samo še večji. Pred osmimi leti je bil v tretji ligi, takrat še ni bilo take akademije, v premier ligi pa se je ustalil in zdaj počasi raste. Z denarjem ni težav, vse je v najlepšem redu.
Swansea City igra v premier ligi, kakšna pa je valižanska liga?
Valižanska liga je na precej nizki ravni, če jo primerjam s slovensko ligo, je naša seveda veliko močnejša. Mlada ekipa (U-18) Swansea Cityja igra s temi klubi v pokalnem tekmovanju, a je brez konkurence. Še najbližje ji je Cardiff, vendar tudi te tekme zmaguje s 3:0. (smeh)
Kako pa Valižani gledajo na to, da imajo svojega predstavnika v premier ligi, pred časom so imeli celo dva?
Valižani so zelo ponosen narod in jim veliko pomeni, da imajo svoj klub v premier ligi. Sploh je bilo dobro, ko je bil v premier ligi še Cardiff City, derbiji so pritegnili veliko pozornosti, saj je rivalstvo med kluboma izjemno.
Ali je nogomet v Walesu bolj priljubljen od ragbija?
Mislim, da je ragbi bolj priljubljen, toda tudi priljubljenost nogometa zaradi Swansea Cityja vse bolj raste, tako da se je močno približal ragbiju.
Kako ste se navadili na življenje v Walesu?
Vreme v Walesu ni ravno najboljše, sicer ni tako mrzlo kot v Sloveniji, ampak ves čas piha, tako da je težko trenirati, sploh pozimi. Življenje na splošno pa je zelo prijetno, mesto ni veliko, mirno je, ljudje so prijazni, tako da mi je tu zelo všeč.
Najbolje sem sodeloval z Michaelom Laudrupom, njegov trener vratarjev me je tudi pripeljal v klub. Stalno sem bil del prve ekipe, potem pa je ta trener odšel in stvari so se spremenile.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo, malo zaradi vašega in malo zaradi njihovega naglasa?
Že ob prihodu sem obvladal angleščino, ki sem se je kot otrok naučil prek risank in filmov, tako da ni bilo težav. Kar zadeva moj naglas, še vedno vsi mislijo, da sem Rus. Za njih smo vsi isti. Zaradi naglasa se me vsi bojijo, mislijo, da sem zelo nevaren. (smeh) Njihov naglas pa ni tako izrazit, kot je denimo škotski. Hitro sem se navadil nanj. Imajo tudi keltski jezik, ki je že skoraj izumrl, a ga govorijo starejši ljudje. Grozen je in se z njim sploh ne ukvarjam. (smeh)
Kakšno mesto je Swansea?
V njem živi približno 185 tisoč prebivalcev, tako da je manjši od Ljubljane. Je neke vrste predmesje Cardiffa, od katerega je oddaljen slabe pol ure vožnje. Mesto je zelo mirno, arhitektura pa tipična angleška.
Imate tudi najlepšo plažo v Veliki Britaniji.
Da, zelo je lepa, vendar na žalost vreme ni takšno, da bi jo lahko večkrat obiskal. Približno dva ali tri tedne na leto je vreme za to primerno. Tja pride kar precej ljudi, da se tudi kopati, toda jaz bi šel raje na morje v toplejše kraje. (smeh)
V katerem delu mesta živite?
Ne živim v Swanseaju, temveč v Llanelliju, ki je od njega oddaljen dobrih 15 kilometrov in ima slabih 50 tisoč prebivalcev. Živim na plaži, blizu je golfsko igrišče. Živim na samem, imam lep razgled in je zelo mirno.
Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v precej velikem dvosobnem stanovanju.
Vam je tega priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Ob prihodu mi je stanovanje uredil klub, tega pa sem si našel sam. Klub mi samo plača dogovorjeno vsoto za najemnino.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Ne, ponudba je precej dobra. V Londonu je precej težje najti stanovanje in je tudi veliko dražje. Tu so cene veliko bolj zmerne.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Zaradi lokacije stanovanja je najemnina malo višja, sicer ne vem kvadrature, na mesec pa plačujem 725 funtov (približno 835 evrov). Najde se denimo tudi trisobna hiša za 500 funtov (575 evrov).
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Ne branim za prvo ekipo, zato me večina ne pozna, ampak nekateri me. Ko sem podpisal za Swansea, so me ustavljali, mi čestitali in izrazili dobrodošlico. Takrat sem videl, da vse mesto diha s klubom.
Kakšni vozniki so Valižani?
Zelo so strpni in potrpežljivi, vse poteka po pravilih. Ko sem poleti prišel v Slovenijo, je bilo kar grozno. Malo sem bil presenečen, ker je pri nas vse tako drugače. (smeh)
Kar zadeva moj naglas, še vedno vsi mislijo, da sem Rus. Za njih smo vsi isti. Zaradi naglasa se me vsi bojijo, mislijo, da sem zelo nevaren. (smeh)
Se vam je bilo težko navaditi na vožnjo po levi?
Ne, tukaj sem naredil izpit in se mi ni bilo težko navaditi. Prav tako mi ni težko voziti niti po desni strani.
Ali so vas kdaj ustavili policisti?
Ustavili me še niso, jih je pa kar veliko na cestah.
Kako so videti vaša gostovanja?
Odvisno, kje je tekma. V Newcastle, kamor bi se z avtobusom vozili šest ur, gremo z letalom. Drugače pa se večinoma vozimo z avtobusom. Velikokrat pred tekmo prespimo v hotelu, tako da je za to odlično poskrbljeno.
Kako gledajo na vas kot na Slovenca, oziroma kako dobro Valižani in Britanci na splošno poznajo Slovenijo?
Ne poznajo nas. Veliko jih sploh ne ve, kje je Slovenija, tako da jim potem razlagam. Drugače pa vse zelo lepo sprejmejo in s tem nisem imel nobenih težav.
Ste se v Walesu morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
V klubu dobro poskrbijo za nas, da gremo po pravi poti, in opozarjajo, čemu se moramo izogibati. Peljali so nas tudi na ogled zapora. Tu je kar precej težav z mamili.
Se kaj pozna gospodarska kriza, je na ulicah veliko brezdomcev, beračev?
Po referendumu o izstopu Velike Britanije iz EU je funt izgubil precej vrednosti. Brezdomcev sicer je nekaj, vendar ne prav veliko in ne zaradi pomanjkanja služb, saj je teh dovolj, temveč zaradi tega, ker ljudje veliko pijejo in stavijo. Če preveč zabredejo, se zgodi, da ostanejo brez vsega.
Kako ste doživeli rezultat referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU?
Raje bi videl, da bi Britanci ostali v EU, toda ne obremenjujem se preveč s tem, saj na to nimam vpliva.
Valižani so bili za to; ste dobili občutek, da mogoče sploh ne vedo, za kaj je šlo pri referendumu?
Veliko jih misli, da zmorejo vse sami in da jim bo zdaj bolje, to je njihov ego. (smeh)
Kakšna je klima zdaj glede Brexita?
Zdi se mi, da niso ravno zadovoljni. Če bi še enkrat glasovali, bi verjetno ostali v EU. Politiki, ki so bili zagovorniki izstopa, so povedali kar nekaj stvari, ki so se izkazale za neresnične, ampak zdaj je, kar je.
Kako ste doživeli uspeh valižanske izbrane vrste na Euru v Franciji?
Tu sem že nekaj let, punca je Valižanka, tako da sem navijal za njih. Vzdušje je bilo izjemno, na dan tekme niso šli v službo. Na ulicah je bilo noro, sploh takrat, ko je izpadla Anglija. (smeh) Angleže bodo še kar nekaj časa dražili zaradi poraza z Islandijo.
Angleži so verjetno zelo razočarani, zamenjali so selektorja, vodil jih bo Sam Allardyce.
Da, veliko je bilo podcenjevanja, tako da je bilo razočaranje po porazu z Islandijo izjemno. Kar zadeva izbor selektorja, pa ne vem, kaj bi rekel. Tako so se odločili, sam pa mislim, da jim bo težko prinesel kakšen uspeh. Angleži imajo glede tega drugačno in samosvoje razmišljanje.
Kako je bilo, ko je Leicester City presenetljivo postal angleški prvak?
To je bilo res nekaj posebnega, največji dogodek v zgodovini premier lige. Nihče ni mogel verjeti, kaj se dogaja. Na televiziji se je govorilo samo o tem, še vedno ne verjamem, kaj se je zgodilo.
Brezdomcev sicer je nekaj, vendar ne prav veliko in ne zaradi pomanjkanja služb, saj je teh dovolj, temveč zaradi tega, ker ljudje veliko pijejo in stavijo.
Kako vam je všeč tamkajšnja hrana?
Je drugačna in nanjo sem se moral navaditi. Ko je bil tu brat, sva kuhala sama, zdaj mi kuha punca. Tudi njena družina mi predstavlja njihovo hrano, počasi sem se navadil in mi je kar všeč.
Morje je blizu, je veliko morske hrane?
Ne, sploh ne. Veliko je azijskih restavracij, prevladujejo pa restavracije s hitro prehrano, tako da se ljudje množično prehranjujejo tam.
Valižani oziroma Britanci na splošno so nori na resničnostne šove.
Pa še kako, ves čas gledajo Big Brotherja in Geordi Shore, prav obsedeni so s tem. (smeh)
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Ne, na slovenski izdelek še nisem naletel.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
V Walesu so cene višje. V dobri restavraciji je na primer meni na osebo približno 40 evrov.
Če kdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Pokrajina je podobna kot v Sloveniji, precej raznolika, imajo morje, gore, jame. Zdaj prideta mama in brat, tako da bomo šli malo pogledat jame. Imajo tudi safari parke, precej pestro je.
Kakšno je nočno življenje v Swanseaju?
Precej je barov, sicer niso tisti pravi nočni klubi, tako da je nočno življenje v Sloveniji veliko boljše. Tu se klubi zaprejo okoli dveh ali treh zjutraj.
Kaj počnete, ko imate kakšen dan prosto?
Včasih igram tenis, grem na sprehod, ker je res lepo. Zaradi napornih treningov pa je treba tudi počivati.
Ste v Walesu spoznali kakšnega Slovenca?
Veliko je ljudi s področja nekdanje Jugoslavije, Slovencev pa še nisem srečal.
Kako bi opisali Valižane?
Prijazen, miren narod, ki je tudi zelo ponosen.
Kakšne so pa Valižanke?
Nimam komentarja, lahko rečem, da je moja punca najboljša. (smeh) V Veliki Britaniji so dekleta zelo urejena, uporabljajo veliko več ličil kot Slovenke.
Kaj vas je v Walesu najbolj navdušilo?
Najbolj so me navdušile stvari, ki so povezane z nogometom. Uživam v tem, kar delam, in to je na prvem mestu.
Je kaj takega, kar vas tam moti?
Edino, kar me moti, je vreme.
Ali imajo Valižani mogoče kakšno razvado, ki se nam zdi čudna?
Ne vem, težko je verjeti, koliko alkohola lahko spijejo. Ko pridejo iz službe, odprejo vino ali pivo. (smeh)
Raje bi videl, da bi Britanci ostali v EU, toda s tem se ne obremenjujem preveč, saj na to nimam vpliva.
Stari ste 21 let, kakšni so vaši načrti za naprej?
Odlično sem se navadil na življenje v Walesu, imam punco, v ne tako bližnji prihodnosti bi si rad ustvaril družino, imel bi otroka, psa. Kar zadeva nogomet, bi rad še napredoval in iz svoje kariere nekaj naredil. Prav nič ne bi imel proti, če bi v Swanseaju ostal celotno kariero, ampak grem korak za korakom, pri nogometu se nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo.
Ste mogoče kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri živeli v Walesu?
Bomo videli. Življenje v Walesu mi je všeč, za zdaj ne vidim razloga, da ne bi tu živel tudi po koncu kariere. Vendar pa bom takrat zagotovo več tudi v Sloveniji, saj zdaj nimam toliko prostih dni in priložnosti, da bi se pogosteje vračal domov. Grem samo poleti, mogoče včasih še okoli božiča, ko imam prosto več kot dva dni.
