Njegov klub Koper ga je poleti za eno leto posodil drugoligašu Osasuni, ki ima svoje domovanje v Pamploni.
MATEJ PUČKO
rojen: 6. oktober 1993
država: Španija (Pamplona)
šport: nogomet
klub: Osasuna
Mestu, znanem po festivalu San Fermin, ko ljudje po ulicah tečejo pred biki. Za nekdanjega mladega reprezentančnega krilnega napadalca je to prva izkušnja s tujino, prej je poleg Koprovega namreč nosil še dres Aluminija.
Kako je prišlo do tega, da ste se avgusta odločili kariero nadaljevati v Španiji?
Že prej sem imel željo, da bi šel v tujino. Ponudila se mi je priložnost za odhod v Osasuno in takoj sem bil za to. Treba je bilo samo še doreči pogoje sodelovanja, ampak s tem ni bilo niti najmanjših težav, tudi Koper je bil korekten. Vse je bilo hitro urejeno. Še vedno sem član Kopra, Osasuni pa sem posojen do konca sezone, ko Španci lahko odkupijo mojo pogodbo.
Ste bili z novim vodstvom Kopra že kaj v stiku?
Ne, z nikomer nisem bil v stiku.
Ste imeli ob tej še kakšno drugo ponudbo?
Tega ne bi vedel, saj imam menedžerja, ki skrbi za te zadeve. Je bila pa to prav gotovo najprimernejša ponudba, oziroma prava priložnost za dokazovanje, tako da sem jo z veseljem sprejel.
V Prvi ligi Telekom Slovenije ste igrali štiri sezone, je bilo kaj možnosti, da bi že prej odšli v tujino?
Nekaj možnosti je bilo, ampak lahko rečem, da ni bila nobena konkretna, razen tiste, ko smo se pogovarjali s splitskim Hajdukom, toda na koncu se iz tega ni izcimilo nič.
Organizacija, stadion, pogoji za delo, navijači, vse je super. Tu se resnično počutim kot nogometaš.
Odšli ste v nogometno zelo razvito državo.
Joj, presrečen sem bil zaradi tega. Ko sem izvedel, da se bom imel možnost tu dokazovati vso sezono, so se mi uresničile sanje. Že od malih nog sem si namreč želel igrati v Španiji. Zdaj se moram izkazati, da bi lahko ostal v Španiji in v prihodnosti naredil še stopničko više, rad bi igral v prvi ligi.
So vas predstavniki Osasune poznali, so vas kdaj prej gledali?
Športni direktor mi je povedal, da sta si s trenerjem ogledala eno tekmo. Rekel je, da sem bil trenerju takoj všeč in da me je želel imeti v moštvu. Ali so me spremljali dlje časa, pa ne vem.
V Španiji igra kar nekaj slovenskih nogometašev, ste se pri katerem pozanimali, kam greste?
Nekaj sem se pozanimal. Predvsem me je zanimalo, kako je urejen klub in te stvari. O vsem skupaj se je pozanimal tudi menedžer, saj njemu prav tako ni bilo v interesu, da bi odšel nekam, kjer se ne bi dobro počutil. Želja je bila, da grem v urejen klub, kjer se lahko osredotočim samo na nogomet. V Sloveniji prav to manjka, ker imaš poleg nogometa še druge skrbi in se ne moreš posvetiti samo igri. Tu se vsi v klubu trudijo, da se igralec lahko sprosti in se maksimalno posveti svojemu delu.
Iz slovenske prve lige ste šli v špansko drugo, kakšna je razlika?
Gre za določen preskok. V španski drugi ligi je ritem igre hitrejši, vse se dogaja hitreje. Igralec nima toliko časa za razmišljanje, hitreje se je treba odzvati na dogajanje na igrišču. Sem pa kljub temu še vedno mnenja, da se slovenska liga premalo ceni. Ne nazadnje je Maribor igral v ligi prvakov in do tega je moral priti z rezultati, torej slovenska liga sploh ni tako slaba, kot jo želijo nekateri prikazati. Meni je hitrejši ritem všeč, intenzivnost je drugačna, stopničko ali dve višja kot v Sloveniji.
Ste imeli kaj težav pri prilagajanju na drugačne zahteve?
Ne, meni to ustreza, ker sem tudi sam hiter. Že na prvi tekmi sem dobil možnost za igro in takoj mi je bilo všeč. Tudi igralci so me odlično sprejeli, tako da je bil začetek sanjski.
Doslej ste igrali na 17 tekmah, dosegli štiri zadetke, imate še asistenco. Kako ste zadovoljni s svojim statusom v ekipi in igrami?
Ob prihodu sploh nisem pričakoval, da bom tako hitro dobil priložnost. Če povem po pravici, sem bil še sam presenečen nad tem. Želel sem izkoristiti ponujeno priložnost, na prvih treh tekmah sem zabil dva gola, potem sem imel nekaj težav s poškodbo in nisem igral, zdaj je spet v redu. Kljub temu sem odigral kar precej tekem, lahko bi dal še kakšen gol več, potrudil se bom, da bom dal še kakšnega v nadaljevanju. (smeh)
Nihče ne izvaja nikakršnega pritiska, povsem samoumevno je, da je treba na vsaki tekmi zmagati.
Kako je trener zadovoljen z vami?
S trenerjem sva se pogovarjala, zadovoljen je z mano, ampak od vsakega igralca hoče, da da še več. Ves čas si prizadevamo, da bi še izboljšali svojo igro. Trener ve, da vsak lahko še napreduje. Ima pa zanimivo stališče, hoče, da smo igralci sproščeni, saj tako lahko damo največ od sebe in od tega ima korist celotna ekipa.
Kakšen klub je Osasuna?
Klub ima bogato tradicijo, star je 96 let. O njem lahko govorim samo s presežniki. Organizacija, stadion, pogoji za delo, navijači, vse je super. Tu se resnično počutim kot nogometaš.
Osasuna je leta 2014 po 14 letih izpadla v drugo ligo, lani je komaj obstala, kakšne cilje ima letos?
Na začetku je bil cilj obstanek v ligi, ampak vsi želimo več. Hočemo priti višje, med prvi dve ekipi, ki se neposredno uvrstita v prvo ligo. Ali pa vsaj med šest, kar prinaša dodatne kvalifikacije za napredovanje. Želimo v prvo ligo; ali bo to izvedljivo, bomo še videli, je pa tekmovanje zelo izenačeno.
V ekipi sta poleg vas samo še dva tujca, Portugalec in Dominikanec.
Res je, bila sta sicer še dva, a sta šla.
Čutite velik pritisk, ker se borite za napredovanje?
Sploh ne vidim nobene razlike, če primerjam, kakšno je bilo stanje pred začetkom prvenstva in kakšno je zdaj. Nihče ne izvaja nikakršnega pritiska, povsem samoumevno je, da je treba na vsaki tekmi zmagati. Če ostanemo v boju za napredovanje, se bo verjetno pritisk čutil samo ob koncu prvenstva, ker bodo tisto odločilne tekme.
V Španiji je nogomet šport številka ena, verjetno sledita košarka in rokomet, kaj pa ostalo?
Nogomet je daleč pred vsemi. Česa drugega niti ne spremljam preveč.
Kako so Španci pokomentirali poraz v finalu rokometnega EP?
Bolj bi bili veseli, če bi zmagali. (smeh) V Španiji se je prvenstvo spremljalo, ampak nogomet je nogomet.
Stadion sprejme približno 19 tisoč gledalcev, koliko jih imate v povprečju na tekmah?
V povprečju jih je okoli 14 tisoč. Stadion je kar lepo zapolnjen in res je izjemno igrati v takem vzdušju.
Kako ste se navadili na življenje v Španiji?
Življenje se niti ne razlikuje veliko v primerjavi s tistim v Sloveniji, drugače bi bilo, če bi bil bolj na jugu države. Tudi podnebje je zelo podobno, mogoče je nekaj stopinj več kot pri nas. Hrana je super, tako da ni posebne razlike.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Na začetku sem jih imel kar nekaj. Na srečo je športni direktor Srb, za soigralca imam Kenana Kodra, sina nekdanjega jugoslovanskega in bosansko-hercegovskega reprezentanta Meha, ki sta mi pomagala pri sporazumevanju. Tudi drugi so se trudili, je pa res, da se angleščina tu ne govori. Dva igralca je nekaj znata. Zdaj že govorim nekaj španščine, razumem zelo veliko, govoriti je malo težje. (smeh) Ravno urejam določene stvari glede tega, da bi se šel učit jezika. Moja želja je, da bi do konca sezone vsaj približno tekoče govoril špansko.
V povprečju jih je okoli 14 tisoč. Stadion je kar lepo zapolnjen in res je izjemno igrati v takem vzdušju.
Kakšno mesto je Pamplona?
Mesto je zelo lepo, v njem živi okoli dvesto tisoč ljudi, leži pa blizu baskovske meje. Čisto je in lepo urejeno. Zaradi bogate zgodovine je tu veliko znamenitosti, arhitektura je zanimiva. V mestu je veliko parkov in ljudje se množično sprehajajo. Veliko je zelenja.
Najbolj znana je po julijskem teku pred biki.
Res je, tega sicer še nisem doživel, sem pa bil tam, kjer se ta zadeva dogaja. Festival je na sporedu v začetku julija, a me takrat verjetno žal ne bo v Pamploni.
V katerem delu mesta živite?
Živim bolj na obrobju, ampak imam do središča mesta približno pet minut vožnje. Všeč mi je, ker je vse blizu, mesto je obvladljivo.
Živite v hiši ali v stanovanju? Vam je tega uredil klub ali ste ga našli sami?
Živim v stanovanju v bloku, pri iskanju mi je pomagal klub.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Ogledal sem si jih nekaj in izbral tisto, ki mi je bilo najbolj všeč. Ponudba je dobra, stanovanja so lepa, tako da s tem ni bilo nikakršnih težav.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je veliko okoli 75 kvadratnih metrov, najemnina pa znaša 650 evrov in jo plačuje klub.
Ali sosedi vedo, da ste nogometaš?
Da, to se je kar hitro razvedelo. Tudi ko se sprehodim po mestu, me ljudje prepoznajo. Želijo se fotografirati, dam kakšen avtogram. Kot nogometaš se počutim zelo dobro, ker vidim, da me ljudje cenijo. Glede tega je v Španiji zame res noro.
Ko se sprehodim po mestu, me ljudje prepoznajo. Želijo se fotografirati, dam kakšen avtogram. Kot nogometaš se počutim zelo dobro, ker vidim, da me ljudje cenijo.
Kako Španci poznajo Slovenijo?
Glede na to, da niti nismo daleč stran, nas ne poznajo najbolje. Treba jim je razložiti, da smo blizu Italije, in potem nas znajo nekako umestiti na zemljevid. Pred nekaj dnevi je eden od soigralcev pristopil k meni in mi rekel, da je videl, da smo imeli v Sloveniji hudo prometno nesrečo. Močno sem bil presenečen, ko sem spoznal, da je slišal za to.
Imate na voljo klubski avto?
Da.
Kakšni vozniki so Španci?
Kadar je gneča, je na cesti kar pestro. Drugače pa je promet urejen.
Ali so vas kdaj ustavili policisti?
Ne, niso me še ustavili.
Jih je veliko na cestah?
Nisem jih veliko videl, je pa zato precej radarjev. Sploh ko prideš v kakšno predmestje, kjer je omejitev 80 kilometrov na uro, tam so radarji na vsak kilometer. Drugače pa so Španci kar precej strogi pri kaznovanju za nepravilno parkiranje.
Kako je urejen javni prevoz?
To je dobro urejeno, sicer se z avtobusom nisem vozil, a sem slišal, da imajo tudi aplikacijo za telefon, kjer lahko spremljaš vozni red avtobusov in podobno.
Kakšen je vozni park v Španiji?
Vozni park je podoben slovenskemu. Na cesti so tako slabi kot tisti najboljši avtomobili, tako da ni posebne razlike v primerjavi z nami.
Koliko stane liter bencina?
Lahko vam povem za diesel, ko sem nazadnje ga nazadnje točil, je bil liter 81 centov.
Kako so videti vaša gostovanja?
Kar nekaj gostovanj je, na katera se z avtobusom vozimo okoli šest ur. Na ta gremo dan prej, prespimo, odigramo tekmo in gremo po njej domov. Včasih se zgodi, da prespimo tudi po tekmi. V Almerio, na Tenerife in na Majorko se gre z letalom. Potovanja so odlično urejena, tako da pridemo na tekmo spočiti. Konec tedna smo gostovali v mestu Miranda de Ebro, kamor smo se odpravili zjutraj. Vožnja je trajala uro in pol, nato smo imeli kosilo, počitek, zvečer pa tekmo.
Pred nekaj dnevi je eden od soigralcev pristopil k meni in mi rekel, da je videl, da smo imeli v Sloveniji hudo prometno nesrečo. Močno sem bil presenečen, ko sem spoznal, da je slišal za to.
Najbolj vroče gostovanje?
Zadnji derbi proti Mirandesu je bil kar zanimiv, ampak do zdaj še ni bilo gostovanja, ki bi se razlikovalo od drugih. Povsod je bilo dobro vzdušje. Lahko povem, da imamo odlične navijače, ki klubu stojijo ob strani v dobrem in slabem. Tudi lani, ko se je Osasuna borila za obstanek, jih je šlo na vsako gostovanje okoli tri tisoč.
Ste se v Španiji morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Nič takega se mi ni zgodilo, niti nisem slišal, da bi se kaj dogajalo. Življenje tu je zelo sproščeno, vse poteka počasi, nobene panike ni. Španci si za vsako stvar vzamejo čas.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Brezdomci se verjetno najdejo povsod, vendar jih nisem zasledil veliko. Odkar sem tukaj, nisem dobil občutka, da bi ljudje kaj tarnali nad tem, da nimajo denarja. Je pa res, da nisem imel ravno veliko stika z ljudmi izven nogometa.
Kakšno je nočno življenje v Pamploni?
Tega pa ne bi vedel. (smeh) Ne vem, večje razlike v primerjavi z nočnim življenjem pri nas ni.
Restavracije in lokali so verjetno kar polni, Španci se radi zabavajo.
Da, lokali in restavracije so polni, ljudje uživajo življenje. Vzdušje je zelo sproščeno, ljudje se radi družijo ob kavi, pijači, kosilu.
Po naravi sem zelo prilagodljiv in doslej nikjer nisem imel težav s prilagajanjem na novo okolje.
Kaj počnete, ko imate kakšen dan prosto?
Velikokrat grem na morje v San Sebastian, kjer je res lepa plaža. Ravno prejšnji teden sem bil tam, bilo je dobrih dvajset stopinj Celzija. Grem tudi v Bilbao, do katerega sta dve uri vožnje, v Zaragozi pa je zelo dobro nakupovalno središče. (smeh)
Če bi vas kdo obiskal, kam bi ga peljali, kaj se izplača videti?
Šli bi v središče mesta, kjer je bikoborska arena in ulica, po kateri tečejo pred biki. Šli bi na morje, do katerega je 45 minut vožnje. Tu je še neko obzidje, ki je zelo lepo ohranjeno. Tam sta zelo lepa park in muzej. Na splošno je zelo veliko zanimivosti, tako da se človek hitro zaposli.
Vam je všeč španska kuhinja? Vam je katera jed še posebej pri srcu?
Da. Izpostavil bi pršut, ki je resnično odličen. Ko sem prišel, sem poskusil sendvič s pršutom in kar nisem mogel verjeti, kako dober je. Govedina mi je zelo všeč, zelo dobro jo znajo pripraviti. Vem, da bika prej zmasirajo, da je meso boljše. Za severni del Španije pravijo, da ima odlično hrano. Na jedilniku je tudi veliko rib, na katere sem se navadil že v Kopru. (smeh)
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Ne, nič slovenskega še nisem videl. Bom pa zdaj prav gotovo bolj pozoren, če morda vseeno najdem kaj našega. (smeh)
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
V trgovinah so cene zelo podobne našim. Kosilo v restavraciji pa stane 14 evrov. Vanj so všteti predjed, dve glavni jedi, sladica in pijača. Tudi tu torej ni večje razlike v primerjavi s Slovenijo. Seveda obstajajo tudi dražje restavracije, navsezadnje pa imamo take tudi pri nas. Toda standard je v Španiji malo višji in ljudje posledično lahko živijo bolj sproščeno.
Govedina mi je zelo všeč, zelo dobro jo znajo pripraviti. Vem, da bika prej zmasirajo, da je meso boljše.
Se družite tudi z ljudmi zunaj nogometnih krogov?
Da bi se prav družil, niti ne. Bolj ali manj se družim s soigralci. Če bi ostal še kakšno leto, potem bi bilo drugače. Sčasoma spoznaš več ljudi.
Ste spoznali kakšnega Slovenca v Španiji?
Ne, nobenega Slovenca nisem spoznal. Sem pa prejšnji teden slišal, da Slovenec v Pamploni igra rokomet. Malo se moram pozanimati, da prideva v stik in se bomo lahko družili.
Ali berete španske časopise?
Včasih berem športne časopise.
Ali gledate televizijo, imajo Španci filme sinhronizirane?
Veliko imam nogometnih programov, kjer predvajajo tekme španske lige. Filme pa imajo Španci sinhronizirane, tudi v kinu.
Kako bi opisali Špance?
Kolikor sem jih imel možnost spoznati, so zelo prijazni. Nikoli nisem imel nobenega konflikta. Zelo radi pomagajo. Če v trgovini česa ne najdeš, kar sami vprašajo, ali lahko pomagajo. Poleg tega so tudi zelo odprti.
Kosilo v restavraciji stane 14 evrov. Vanj so vštete predjed, dve glavni jedi, sladica in pijača.
Kakšne so Španke?
Ne morem reči, da so ravno posebne. Podobno kot v Sloveniji se tudi v Španiji najdejo zelo lepe in tudi malo manj lepe ženske. (smeh)
Kaj vas je v Španiji najbolj navdušilo?
Najbolj sta me navdušili čistoča v mestu in prijaznost ljudi. V nogometu pa mi je všeč, da gledalci v takem številu prihajajo na tekme. Na to prej nisem bil navajen, zato sem bil res navdušen, ko sem prišel in že takoj igral pred petnajst tisoč ljudmi. Vzdušje je res noro.
Kakšen vpliv so imele polne tribune na vas?
To je bil zame samo še dodaten motiv. Ko slišiš vzdušje s tribun, kar letiš po igrišču. To mi je dalo dodatnih moči, nikakor ni slabo vplivalo name.
Je kaj takega, kar vas tam moti?
Ničesar ne bi mogel izpostaviti. Vse je v najlepšem redu, že od vsega začetka sem tu zelo zadovoljen. Tudi po naravi sem zelo prilagodljiv in doslej nikjer nisem imel težav s prilagajanjem na novo okolje.
Kako pogosto se vračate domov?
Doma sem bil med božičnimi prazniki, naslednjič grem po sezoni.
Najbolj sta me navdušili čistoča v mestu in prijaznost ljudi.
V španskem prvenstvu pozimi ni veliko prostih dni.
Prosti smo bili en teden, 2. januarja smo že imeli tekmo. Kratek premor mi je všeč, ni treba dvakrat oddelati priprav. Se je pa treba na vse navaditi, če se hočeš ali ne. (smeh) Spraševali so me, kako sem, ali bom kaj utrujen, ker ne bom imel premora. Pa sem jim povedal, da mi to ugaja.
Ali imajo mogoče kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
Izpostavil bi predvsem to, da moštvo pred tekmo skupaj moli. Na to prej nisem bil navajen, zato se mi je zdel ta svojevrsten obred toliko bolj neobičajen in zanimiv, a Španci so zelo verni. Igralci stojimo v krogu, kapetan začne molitev, potem pa vsak pri sebi nadaljuje. Ampak udeležba ni obvezna, če ima kdo kakršenkoli zadržek, mu ni treba biti zraven. To je neke vrste obred, ki v slačilnici traja pol minute.
Izpostavil bi predvsem to, da moštvo pred tekmo skupaj moli. Na to prej nisem bil navajen, zato se mi je zdel ta svojevrsten obred toliko bolj nenavaden in zanimiv, a Španci so zelo verni.
Stari ste 22 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Najprej bi se rad izkazal v Osasuni, da me klub po koncu sezone dokončno odkupi. Drugače pa je moja želja priti v špansko prvo ligo. Že od malega sta moji želji igranje v španskem prvenstvu in ligi prvakov. To je nekako moj cilj. Če pridem do njega, si bom jasno zastavil še višjega. (smeh) Toda treba je iti stopničko za stopničko.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli v Španiji?
Tudi o tem sem že premišljeval, ampak bi se v tem primeru raje odločil za južni del države. Všeč mi je na morju, čeprav je normalno, da je najlepše doma v Prlekiji. (smeh)
