Češka (med drugim) velja za deželo hokeja. Odličnega hokeja. Priložnost to spoznati na lastni koži je pred začetkom prejšnje sezone dobil tudi Blaž Gregorc.
Petindvajsetletni branilec iz Bohinjske Bele je član enega izmed najuspešnejših čeških klubov Pardubic, s katerimi se trenutno bori za uvrstitev v končnico.
BLAŽ GREGORC rojen: 18. januar 1990 država: Češka (Pardubice) šport: hokej klub: HC Pardubice
Blaž, ki je kariero začel na Bledu in v domovini bil še član Triglava, je eden ključnih členov moštva – v dozdajšnjem delu sezone je na 52 tekmah zbral 19 točk (6+13). Pred selitvijo na Češko je igral na Švedskem in Danskem.
Kako je sploh prišlo do tega, da ste se pred prejšnjo sezono odločili kariero nadaljevati v Pardubicah? Igrali smo na svetovnem prvenstvu na Švedskem in tam naj bi me videl trener Pardubic. V klubu so imeli telefonsko številko Tomaža Razingarja, ki je v preteklosti igral tukaj. Tako da so prek njega prišli do moje številke, navezali smo stik in se dogovorili za sodelovanje.
Ste imeli takrat tudi kakšne druge ponudbe? Nekaj zanimanja je prišlo še iz Švedske in Nemčije, a je bila edina konkretna ponudba od Pardubic. Z njo sem bil zadovoljen, želel sem poskusiti nekaj novega, takoj sem se odločil za podpis pogodbe in niti nisem razmišljal o tem, da bi iskal kaj drugega.
Kakšni so bili cilji kluba pred sezono? Osmo mesto po rednem delu, borite se za končnico? Pardubice imajo vedno visoke cilje, večkrat so osvojile naslov državnega prvaka, nazadnje leta 2012. Dejstvo je, da je hokej tu izjemno priljubljen, imamo največ ljudi na tekmah. Podobno kot vsi v klubu tudi navijači vedno pričakujejo najvišje uvrstitve. Cilj je uvrstitev vsaj med pet ali šest, se pravi v končnico, kar nam lani in letos po rednem delu ni uspelo. Vendar smo se lani v dodatnih kvalifikacijah prebili naprej, letos pa moramo to še storiti.
V klubu so imeli telefonsko številko Tomaža Razingarja, ki je v preteklosti igral tukaj. Tako da so prek njega prišli do moje številke, navezali smo stik in se dogovorili za sodelovanje.
Bi bil velik neuspeh, če vam ne bi uspelo? Če nam ne bi uspelo, bi bilo kar veliko razočaranje, tudi sezona bi bila označena za neuspešno. Za nami je osem zaporednih porazov, vzdušje v moštvu in v upravi je seveda temu primerno. Ampak še vedno imamo priložnost vse skupaj popraviti.
Ste zadovoljni s svojimi igrami in statusom v ekipi? Na začetku sem igral v tretjem napadu in nisem bil veliko na ledu v igri z igralcem več. Takrat mi ni preostalo drugega kot trdo delo in zadnje tri mesece sem član prvega napada, imam največ minut na tekmo, dosegam točke, tako da se nimam nad čim pritoževati.
V tujino ste šli že s 17 leti, se vam zdi to pravi čas za odhod prek meja domovine? To je povsem odvisno od posameznika. Po mojem mnenju je to pravi čas za odhod. V Sloveniji trenutno v hokeju ni neke perspektive, Jesenic ni, Olimpija je precej uboga. Zato je po mojem mnenju dobro, da se preizkusiš v tujini. Če ti tam ne uspe, se vedno lahko vrneš domov. Igranje v tujini ima seveda svoje prednosti in slabosti. Z zgodnjim odhodom čez mejo človek prej odraste, navadi se skrbeti zase.
Igrali ste na Švedskem, Danskem in na Češkem, kje se najbolje počutite? Gotovo se najbolje počutim na Češkem, saj so Čehi kot predstavniki slovanskega naroda najbolj podobni nam, Slovencem. V Skandinaviji je malo drugače. Tudi način življenja je na Češkem precej podoben našemu. Po tej plati je Češka najbližje Sloveniji. Pa še topleje je na Češkem, v Skandinaviji je več teme in padavin. (smeh)
Kakšna je razlika v hokeju v teh državah? Na Češkem se igra drugačen hokej kot na Švedskem. Čehi dajo več poudarka na tehnične sposobnosti, medtem ko je na Švedskem bolj v ospredju hitrost. To ne pomeni, da Švedi niso tehnično dobro podkovani, ampak so Čehi vseeno malo bolj. Kar zadeva Dance, se želijo približati Švedom, tako da so močnejši v drsanju.
Zadnje tri mesece sem član prvega napada, imam največ minut na tekmo, dosegam točke, tako da se nimam nad čim pritoževati.
Je na Češkem šport številka ena hokej ali nogomet? Priljubljenost obeh športov je nekje podobna, a menim, da je na prvem mestu vendarle hokej. Res je, da želijo Čehi v ospredje potisniti nogomet, tudi v časopisih se pojavlja na prvih straneh. Ne glede na to vseeno menim, da je pri ljudeh prvi hokej, kar še posebej velja za Pardubice.
Ste na Češkem mogoče že obiskali kakšno nogometno tekmo? Ne, nisem. Češka liga me niti ne zanima, mogoče bi šel, če bi bila kakšna dobra reprezentančna tekma. (smeh)
Dejali ste, da je življenje na Češkem precej podobno tistemu v Sloveniji, torej niste imeli večjih težav pri privajanju nanj? Ne, v tujini živim že pet, šest let, tako da sem navajen na to. Zamenjal sem okolje in vse skupaj je malo drugače. Na Češkem je vse bolj domače, Čehi so bolj odprti kot Švedi, tako da je bilo vse skupaj še malo lažje. Nobenih težav nisem imel s tem, tudi pomislekov nisem imel nobenih pred odhodom na Češko.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo? Na začetku sem jih nekaj imel. Misliš si, češčina je podobna slovenščini, in to je to. Ampak govorijo zelo hitro, tako da je težko slediti in sprva nisem nič razumel. Sčasoma se navadiš tudi tega. Malo sem jih poslušal in zdaj razumem že skoraj vse, tudi govorim. Sicer še malo po "indijansko", ker ne govorim povsem pravilno, kakšne besede ne vem, ampak se lahko pogovarjam v češčini. Pri tem lahko povem, da se trenerja tu vika. Saj se ga tudi v Sloveniji, ampak gre za posebno stvar. Povsem na začetku mojega bivanja v Pardubicah, ko sem imel prvi trening, je prišel trener, nas pozdravil s čao in tako sem tudi odzdravil, pa so se mi začeli smejati. Razložili so mi, da trenerja ne smeš pozdraviti s čao, temveč samo z dober dan.
Na Češkem je topleje, v Skandinaviji je več teme in padavin. (smeh)
Se da v Pardubicah normalno preživeti z angleščino? Po mojem mnenju z znanjem angleščine ostaneš kar lačen. (smeh) Na Švedskem so praktično vsi govorili angleško, tu pa je situacija povsem nasprotna. Na primer od soigralcev znajo angleško samo tisti, ki so igrali v tujini. Mladi je ne govorijo dobro, čeprav so se jezika učili v šoli. Starejši ljudje mogoče bolje obvladajo nemščino.
Kakšno mesto so Pardubice? Pardubice niso veliko mesto, lahko bi rekel, da so malo večje od Celja. V mestu je kar nekaj starih, socialističnih blokov. Standard je še vedno nižji kot v Sloveniji, ampak se tudi Češka počasi razvija.
V katerem delu mesta živite? Živim malo ven iz središča mesta. Dvorana je v centru, do nje imam približno 20 minut hoje ali pa pet minut vožnje z avtom.
Češko govorim še malo po "indijansko", ne povsem pravilno, kakšne besede ne vem, ampak se lahko pogovarjam v češčini.
Živite v stanovanju ali v hiši? Živim v klubskem stanovanju v novem bloku, je precej veliko in sem res zadovoljen.
Je bilo težko najti primerno stanovanje? Če si pripravljen plačati, ga povsod najdeš. (smeh) Ne, s stanovanji ni nobenih težav, da se najti kaj primernega.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina? Stanovanje je veliko nekje med 70 in 80 kvadratnimi metri, kar zadeva najemnino, pa niti ne vem, koliko znaša. Vse namreč ureja klub. Tudi sicer ne poznam cen nepremičnin. Ampak mislim, da je soigralec lani najel okoli 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v novem bloku v središču mesta in zanj plačal 12 tisoč kron, kar je dobrih 400 evrov. Vendar me ne držati za besedo, ker nisem prepričan, da sem povedal pravo številko. (smeh)
Je kateri od vaših soigralcev tudi vaš sosed? Tujcem dajo stanovanje in avto, medtem ko morajo Čehi za to poskrbeti sami. Slovaki se morajo tudi znajti sami, vendar jim v manjši meri pri tem pomaga še klub. Tako blizu mene stanuje prav en Slovak, drugače pa smo razporejeni po mestu.
Po mojem mnenju z znanjem angleščine ostaneš kar lačen. (smeh)
Ali ostali sosedi vedo, da ste hokejist? Hokej je zelo priljubljen, tako da vedo, včasih me ustavijo in ogovorijo.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu? Ni nekih večjih težav s tem, v mestu me prepoznajo, ampak da bi me ustavili na cesti, to ne. Se pa včasih zgodi, da na primer prideš na pošto in uslužbenka prosi za podpis za sina.
Kakšni vozniki so Čehi? Navajen sem bil na švedske voznike, ki se striktno držijo omejitev, poleg tega ustavijo pešcem. Na Češkem pa je kultura voznikov drugačna, malo manj se vozijo po omejitvah in nič se ne ustavljajo pešcem. Rekel bi, da so malo slabši vozniki od Slovencev.
Kako so videti vaša gostovanja? Srečo imamo, da so Pardubice v središču Češke. Ker je država majhna, za najbolj oddaljeno gostovanje porabimo približno tri ure. Na pot se odpravimo z avtobusom na dan tekme, tako da smo okoli polnoči že doma, kar je super. Najbližje gostovanje pa je oddaljeno le dvajset minut vožnje, tako da potovanja niso naporna. Kar zadeva ceste, ne bi bilo nič narobe, če bi imeli še kakšno avtocesto več. Včasih se moramo voziti po vaseh, sicer delajo na tem, ampak bolj počasi.
Tujcem dajo stanovanje in avto, medtem ko morajo Čehi za to poskrbeti sami.
Ste se na Češkem morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s hokejem? Ne, s kriminalom se nisem srečal, niti nisem slišal, da bi se komu kaj zgodilo.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev? V glavnem se družim s hokejisti, tako da niti ne vem, v kolikšni meri se pozna gospodarska kriza. Berače je pa mogoče videti v vsakem mestu. Lahko rečem, da je tu malo več Romov kot v Sloveniji.
Vam je všeč češka hrana in ali obstaja kakšna češka jed, ki vam je še posebej pri srcu? Da, hrana je zelo dobra in tudi to malo spominja na Slovenijo. Všeč so mi knedlji, ki so značilni za te kraje.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke? Ne spomnim se, da bi našel kakšen slovenski izdelek. Na Švedskem je bila na primer polica z izdelki iz tujine, tam sem našel kar nekaj stvari z naših prostorov, na primer Fructalove sokove in podobno.
Znajo se zabavati, so pravi zabavljači. Pivo je poceni, v restavraciji stane dober evro, tako da je vzdušje hitro zelo sproščeno.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami? Cene v trgovinah so na približno enaki ravni kot v Sloveniji, mogoče so malo nižje, ampak le nekaj odstotkov. Restavracije pa so na Češkem zelo poceni. Za pet evrov dobiš kosilo, ki zajema predjed, juho, glavno jed in pijačo.
Če nekdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete? V Pardubicah razen hokeja niti ni veliko za videti. Splača se iti v Prago, vsi vemo, da je češka prestolnica izjemno zanimiva za turiste.
Kakšno je nočno življenje v Pardubicah? Konec tedna je v Pardubicah vse polno. Dogaja se veliko več kot v Sloveniji, da o Švedski sploh ne govorim. Čehi se znajo zabavati, so pravi zabavljači. Pivo je poceni, v restavraciji stane dober evro, tako da je vzdušje hitro zelo sproščeno.
Ali berete češke časopise? Berem samo športne novice, češko Ekipo. (smeh) Imamo jo v slačilnici, zjutraj pridem malo prej na trening in jo prelistam ob čaju ali kavi.
Morda poslušate češko glasbo? Nekatere pesmi so dobre, v avtu poslušam radio, včasih fantje vrtijo glasbo v slačilnici.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi? Imam samo češke programe, vendar televizijo gledam bolj malo, včasih kakšen šport ali pa prestavim na glasbeni program. Filmi so na televiziji sinhronizirani, v kinu pa so opremljeni s podnapisi. Drugače pa filme in serije raje gledam prek računalnika.
Kako bi opisali Čehe? Čehi so odprti in samo čakajo na priložnost, da gredo lahko na kakšno pivo. Če malo pretiravam, se tu ne reče, da greš na kavico, ampak na pivo. (smeh) Tudi ženske ga rade pijejo.
Kakšne so pa Čehinje? Lepe. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo na Češkem? Na splošno sem tu zelo zadovoljen, mogoče bi izpostavil samo to, da so ljudje res nori na hokej. Hale so polne, ljudje navijajo in ni gledališkega vzdušja.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate? Gotovo me kaj moti, ampak se ne spomnim nič konkretnega. To pomeni, da ne more biti neka velika stvar. (smeh)
Čehi so odprti in samo čakajo priložnost, da gredo na kakšno pivo. Če malo pretiravam, se tu ne reče, da greš na kavico, ampak na pivo. (smeh) Tudi ženske ga rade pijejo.
Pri nas včasih rečemo: "Joj, kakšen Čeh si." Kako po letu in pol na Češkem gledate na ta "rek"? Tudi sam včasih tako rečem, ko vidim kaj čudnega oziroma smešnega. Precej popularna je "češka" frizura, ki jo nosi kar precej ljudi, včasih smo ji rekli tudi bundesliga frizura. (smeh)
Stari ste 25 let, kakšni so vaši cilji za naprej? Pogodbo imam še za drugo leto, potem bomo pa videli, kaj bo prinesel čas. Vse je odvisno od mojih iger. Če bom igral dobro, bo gotovo še kaj boljšega, če ne ... (smeh)
Ste mogoče kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri mogoče živeli na Češkem? O tem še nisem razmišljal, ampak menim, da bom živel v Sloveniji. Za zdaj je načrt Slovenija, vendar nikoli ne reci nikoli.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov in imajo brezplačen promocijski dostop do Plus
vsebin. Več informacij
Arsen Perić
