Kljub svoji mladosti je Enej Jelenič eden izmed tistih, ki so v naši zahodni soseščini najdlje. Dvaindvajsetletni Koprčan je svoje rojstno mesto zapustil januarja 2011, ko se je odpravil v Genovo.
ENEJ JELENIČ
rojen: 11. november 1992
država: Italija (Livorno)
šport: nogomet
klub: Livorno
Od tam ga je pot nato vodila v Padovo, kjer je ostal tri leta, pred začetkom letošnje sezone pa je nekdanji slovenski mladi reprezentant pristal v Livornu. Pristaniškem mestu na zahodni toskanski obali ob Ligurskem morju.
Po treh letih v Padovi ste se pred začetkom sezone odločili kariero nadaljevati v Livornu.
Padova, za katero sem igral tri sezone, se je znašla v finančnih težavah, zato je klub propadel. Postal sem prost igralec. Imel sem kar nekaj ponudb, tako iz Italije kot od drugod. Vendar sem se odločil za Livorno, ambiciozno ekipo, kjer so mi rekli, da me želijo imeti in da bom igral. Prav to, da bi igral, je bila tudi moja največja želja.
Kako ste se navadili na življenje v Livornu, se precej razlikuje od tega, ki ga poznamo v Sloveniji?
V teh letih sem dodobra spoznal življenje v Italiji. Na začetku sem imel nekaj težav, saj so stvari tu malo drugačne. Eno od ovir je predstavljal tudi jezik, sicer sem vse razumel, vendar nisem znal govoriti. V Livornu imam precej prijateljev, kar nekaj igralcev je v preteklosti igralo z mano, zato se mi ni bilo težko vključiti v ekipo.
Ljudje v tem mestu živijo za nogomet, so prijazni. Poleg tega pa sem še na morju, kar je za Koprčana zelo pomembno. (smeh)
V Italiji ste živeli v Genovi, Padovi in Livornu, kje se najbolje počutite in zakaj?
Vsako od teh mest je nekaj posebnega. V Genovo sem prišel zelo mlad, takrat je bila to zame neka povsem druga realnost. To je bilo nekaj povsem drugega v primerjavi s tem, kar sem doživel v Sloveniji. Če pogledamo igralce, ki za Genoo igrajo zdaj in ki so igrali takrat, sploh ni primerjave. Takrat so bili skoraj vsi reprezentanti, ekipa je bila res močna. Tam sem videl, kaj sploh pomeni profesionalni nogomet. Spoznal sem, kako se milijonski igralci obnašajo na treningih, na tekmah in tako naprej. Drugo obdobje sem preživel pri Padovi, ki je tudi bila ambiciozen klub. V spominu mi je ostala še po tem, da so me imeli navijači kar radi. Žal mi je, da se je s klubom zgodilo to, kar se je zgodilo. Za Livorno pa lahko rečem, da sem pozitivno presenečen nad tem, kar sem doživel v teh šestih mesecih. Ljudje v tem mestu živijo za nogomet, so prijazni. Poleg tega sem na morju, kar je za Koprčana zelo pomembno. (smeh)
Na začetku ste imeli težave s komunikacijo, ste se takrat sporazumevali v angleščini ali ste se morali hitro privaditi na jezik?
S tujci, se pravi z igralci, ki niso iz Italije, sem se pogovarjal v angleščini. Je bil pa takrat v ekipi Boško Janković, ki mi je v tistem obdobju veliko pomagal glede stanovanja, restavracij in podobnih stvari. Počasi sem začel govoriti italijansko, razumel sem, le z govorjenjem sem imel težave. Imel sem učitelja in hitro osvojil osnove, nato pa še vse drugo.
Se da v Livornu normalno preživeti z angleščino?
Težko, Italijani večinoma ne govorijo angleščine. Mogoče se kdo najde, ampak bilo bi veliko težav. Tudi trenerji so večinoma Italijani, zato je komunikacija z njimi otežena, ker govorijo skoraj izključno italijansko. Če ne razumeš, kaj trener razlaga, kam moraš iti, kaj moraš delati, je zelo težko. Pravzaprav si skoraj prisiljen v to, da se naučiš jezika.
Kakšno mesto je Livorno?
Gre za povsem običajno obmorsko mesto. Arhitektura je precej starinska. Poleti je v njem veliko turistov. Livorno je tudi pristaniško mesto, zato veliko ljudi sem pride prav zaradi dobrih trajektnih povezav z drugimi kraji. Mesto pa ima nekaj manj kot dvesto tisoč prebivalcev.
V katerem delu mesta živite?
Živim v središču mesta.
To je šov na cesti. (smeh)
Živite v stanovanju ali v hiši?
Imam stanovanje v stanovanjski hiši.
Vam je stanovanje priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
V klubu so mi priporočili nekaj stanovanj, potem pa sem ga izbral sam.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Poleti je to malo težje, ker ljudje stanovanja oddajajo turistom. Pozimi pa s tem ni nikakršnih težav.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je veliko okoli osemdeset kvadratnih metrov. Najemnina pa se vrti nekje med osemsto in tisoč evri na mesec, k tej številki je nato treba prišteti še vse stroške.
Ali najemnino plačuje klub?
To je povsem odvisno od igralčeve pogodbe, kakor se dogovoriš.
Je kateri od vaših soigralcev tudi vaš sosed?
Večina soigralcev živi v bližini.
Ali ostali sosedi vedo, da ste nogometaš?
Da, nogomet je tu zelo priljubljen, zato vsi vedo, da sem nogometaš.
Stanovanje je veliko okoli osemdeset kvadratnih metrov. Najemnina pa se vrti nekje med osemsto in tisoč evri na mesec.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Ko se sprehodim po ulici, me ljudje prepoznajo. Na začetku je bilo še malo bolj tako, poglej ga, in tako naprej. Vendar ko si tu nekaj časa, te vzamejo za svojega. Niso pa vsiljivi, tako da s tem ni nobenih težav.
Imate na voljo klubski avto?
Ne, klubskega avta nimam. Če bi bil iz kakšne daljne države, bi mi ga priskrbeli. Ker za to ni potrebe, nimam klubskega avtomobila.
Kakšni vozniki so Italijani?
Po moje slabi. To je šov na cesti. (smeh) Večkrat je mogoče videti, kako vozniki počnejo različne neumnosti. Vendar pa vseeno ni tako hudo, vse je obvladljivo.
Kako pa je urejen javni prevoz?
Po Livornu vozijo avtobusi in tramvaji, javni prevoz je dobro urejen.
So vas že kdaj ustavili policisti?
Mislim, da so me ustavili trikrat.
So kazni za prometne prekrške visoke?
Kazni so dokaj visoke. Na srečo nisem nikoli nobene plačal, ker so me ustavili samo zaradi kontrole prometa, ne zaradi prekrškov.
Ali imajo nogometaši pri policistih kakšne ugodnosti?
Če te prepoznajo, prav gotovo, o tem ni dvoma. Razen morda v primeru, da navijajo za kakšnega od rivalov, potem pa ne vem, kaj bi se zgodilo. (smeh)
Koliko stane liter bencina?
Mislim, da liter bencina stane 1,39 evra. Prej je bil skoraj 1,60 evra, a je zdaj cena nekoliko padla, je pa dražji kot v Sloveniji.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja gremo dan pred tekmo. Če je kraj gostovanja oddaljen približno štiri ure in pol vožnje, gremo vedno z avtobusom. Sicer pa se na gostovanje odpravimo z vlakom ali letalom. Ko gremo v Rim ali kam drugam na jug, se najbolj splača iti z vlakom. V Italiji imajo namreč zelo dobro urejen železniški promet. Vlaki so zelo hitri in te temu primerno hitro pripeljejo na cilj.
Če je kraj gostovanja oddaljen približno štiri ure in pol vožnje, gremo vedno z avtobusom. Sicer pa se na gostovanje odpravimo z vlakom ali letalom.
Najtežje gostovanje, kje so najbolj vroči navijači?
Za najtežja gostovanja veljajo tista na jugu države, tam so navijači najbolj vročekrvni.
Ste iz Kopra, ali spremljate dogajanje v klubu in v slovenski ligi na splošno?
Spremljam, ampak ne tako podrobno. Seveda sem spremljal Maribor in sem bil zelo vesel, ko se je uvrstil v skupinski del lige prvakov. To sem gledal. Spremljam tudi svoj nekdanji klub, da bi pa gledal vsako tekmo, to ne.
Kako pa Italijani poznajo Slovenijo?
Slovenijo poznajo zelo slabo. Ko jim rečeš, da je blizu Trsta, potem še nekako gre. Mislim, da devetdeset odstotkov ljudi ne ve, katero je glavno mesto Slovenije.
Ste se v Italiji srečali s kriminalom? Ste doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Na srečo nisem doživel nič takega.
Mislim, da devetdeset odstotkov ljudi ne ve, katero je glavno mesto Slovenije.
Ste morda slišali, da se dogaja kaj takega?
Večinoma naj bi se take stvari dogajale na jugu države. Pravzaprav se dogajajo povsod, ampak nisem bil nikoli priča takemu dogodku. V vsakem mestu obstajajo področja, na katera ni priporočljivo iti, zato tja ne zahajam.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Precej se pozna. Že če pogledamo nogometne klube, so skoraj vsi v finančni stiski. Kar zadeva ljudi, so bili Italijani navajeni na zelo visok standard življenja. Gospodarska kriza pa je prinesla nekoliko drugačno življenje, zato znajo včasih malo potarnati glede tega.
Ali obstaja kakšna italijanska jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Italijanska kuhinja mi je všeč, od njihovih jedi pa imam najraje testenine z bolonjsko omako. V Toskani mi je všeč še tukajšnja specialiteta fiorentina.
Ste v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Moram pomisliti, nisem bil pozoren, ampak mislim, da še nisem naletel na noben tipičen slovenski izdelek.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami?
Cene v trgovinah so malo višje kot v Sloveniji, ampak tudi standard v Italiji je malo višji.
Če dobite obiske iz Slovenije, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Splača se videti znamenitosti mesta. Sicer pa je Toskana ena izmed najlepših pokrajin v Italiji in se jo res splača obiskati. Tu ni samo Livorno, temveč so še Siena, Pisa z znamenitim stolpom, Firence. Veliko stvari je za videti.
V vsakem mestu obstajajo področja, na katera ni priporočljivo iti, zato tja ne grem.
Kakšno je nočno življenje v Livornu?
Pri njih so navade malo drugačne kot pri nas. Ljudje se vsak dan po službi družijo, ne gredo domov, temveč se odpravijo na tako imenovani aperitivo. Ne poznam tukajšnjega nočnega življenja, ampak menim, da se tudi ponoči dosti dogaja.
Se družite tudi z ljudmi zunaj nogometnih krogov?
V Livornu sem šest mesecev, zato se tu ne družim z drugimi ljudmi. V Padovi je bilo drugače, tam sem bil dlje časa in sem spoznal nekaj prijateljev, ki niso bili iz nogometnega sveta.
Ali berete italijanske časopise?
Če povem po pravici, jih bolj malo preberem. Če naletim na kakšen časopis, ga malo prelistam, kaj več pa ne.
Morda poslušate italijansko glasbo?
Bolj malo, edino takrat, ko jo slišim po radiu v avtu. Da bi si jo sam zavrtel, to pa ne.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi?
Televizijo gledam, imam italijanske programe. To pomaga tudi pri učenju jezika, saj so filmi sinhronizirani. Že na začetku so mi svetovali, naj čim več gledam televizijo v italijanščini, da prej osvojim jezik.
Italijani so bili prej navajeni na zelo visok standard življenja. Gospodarska kriza pa je prinesla nekoliko drugačno življenje, zato znajo včasih malo potarnati glede tega.
Kako bi opisali Italijane?
Italijani so zelo čustveni, radi uživajo v življenju. Radi dobro jedo, dobro pijejo, poleg tega so tudi odprti. Ko nekoga spoznaš in če si mu simpatičen, hitro postaneš njegov prijatelj. Radi pa se tudi dobro zabavajo.
Kakšne pa so Italijanke?
Ne bi znal povedati, ker imam dekle. Italijanke kot Italijanke. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo v Italiji?
Izpostavil bi organizacijo v nogometnem smislu, ki je na višji ravni kot pri nas. Infrastruktura pa ni nič posebnega, veliko raje imajo stare stvari, prisegajo na tradicijo, kar ni po mojem okusu.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali pogrešate?
Pri hrani mi ni všeč, da vedno jedo tri jedi. V Sloveniji smo navajeni na eno in to je to. To je na primer stvar, ki mi ni všeč.
Stari ste 22 let, kakšni so vaši cilji za naprej?
Cilji so vedno isti, čim bolje trenirati in priti čim dlje. Rad bi se preizkusil tudi kje drugje. Na primer, zelo všeč mi je nemška liga, ki se je res dvignila. Všeč mi je, ker se tam igra bolj atraktiven nogomet. V Italiji je vse bolj podrejeno taktiki, zato se je težko privaditi na tukajšnji način igranja. Vse je nekako tempirano, vse ima določen pomen, vedeti moraš, kam in kako se postavljati. Ni tega, da greš na igrišče in si misliš, da boš igral, kakor si želiš. Je pa res, da sem v taktičnem smislu tu močno napredoval.
Toskana je ena izmed najlepših pokrajin v Italiji, ki se jo splača obiskati.
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri živeli v Italiji?
Za zdaj o tem nisem razmišljal, ampak človek nikoli ne ve, zato nikoli ne reci nikoli. Dejstvo je, da se vedno z veseljem vračam domov. Odkar sem v Livornu, sem bil v tem času dvakrat ali trikrat doma, ko sem bil v Padovi, sem bil bližje domu, zato sem šel večkrat.
