In japonski navijač, ki je v litovsko prestolnico priletel zgolj zato, da bi šel na nedeljsko srečanje tamkajšnje izbrane vrste ter navijal v prvi vrsti za Zlatana Ljubijankića, pa tudi za njegovo ekipo. Nemogoča kombinacija? Premislite še enkrat. Udobno se namestite in uživajte v zgodbi, kakršne piše le nogomet.
Prav, pa naj bo Japonec. Prav, pa naj bo gospod, ki je živel v Zagrebu in je bil pri tem odgovoren tudi za Slovenijo, tako da je pozorno spremljal objave v našem časniku in v nas prepoznal najboljše sogovornike za svoje tokratne potrebe. Prav, potem se pač lahko pogovarjamo hrvaško, čeprav si ne morete misliti, kolikokrat so kljub vprašanju v tem jeziku naši možgani odgovor želeli začeti v angleščini.
Tema pogovora? Vsaj na tej točki je bil odgovor logičen; kajpak, japonskega kolega je zanimalo vse v zvezi z Milivojem Novakovićem in Zlatanom Ljubijankićem. S slovenskimi nogometnimi temami se je naš sogovornik na drugi strani (tisti, ki nam je precej bolj znana) snemalnika srečeval že v času dela na Hrvaškem, po kakem letu novih zadolžitev v vlogi poročevalca z območja baltskih držav pa se je po spletu okoliščin ponovno srečal z našo državo oziroma z našim nogometom.
"Zanj ni pomembno, pravzaprav mu je vseeno, da nisem igral niti minute. Gre mu le za čast, ki mi jo je želel izkazati, bila je njegovo edino vodilo. Japoncem to pomeni ogromno in seveda se mu najlepše zahvaljujem," je o posebnem obiskovalcu iz dežele vzhajajočega sonca dejal Ljubijankić.
Na obisk v Vilno sta prišla omenjena nogometaša, ki si kruh služita v deželi vzhajajočega sonca, predvsem o popolnoma prebujenem Novakoviću in o odzivih slovenskih medijev ter javnosti na njegove predstave je Japonec želel izvedeti čim več, in to je bil glavni razlog za njegov prihod na tekmo. Vendar ne edini. Poleg tega, da je opravil pogovor s podpisanim pod pričujoči tekst, ob posredovanju predstavnikov Nogometne zveze Slovenije dobil intervju (prav tako v hrvaščini) s strelcem obeh zadetkov za slovensko zmago in se tako o Novakoviću kot o Ljubijankiću pogovarjal z nekaj slovenskimi navijači, je imel simpatični vsestranski poročevalec še eno nalogo. Zadolžili so ga namreč za spremljanje v uvodu omenjenega navijača, ki se je odpravil na pot, ki na Japonskem ne velja za kaj posebno nenavadnega.
KAMIKAŠKI TRAKOVI IN IZPOLNJENA OBLJUBA
"Navijači japonskih klubov imajo navado, da tujega nogometaša, na katerega se vsaj približno navežejo in ki ga doleti čast igranja za reprezentanco, obiščejo na reprezentančni tekmi. Včasih gre na pot en sam, včasih manjša skupinica, sem ter tja denar za pot zbira več navijačev in pošlje svojega predstavnika, čeprav glede na visok japonski standard ta vidik ni ne vem kako pomemben," smo zdaj spraševali mi, odgovarjal pa je on. Japonski novinar, jasno. In še vedno v hrvaščini, jasno.
Mladenič je tako v Tokiu skočil na letalo, prek Helsinkov priletel v Vilno in prišel na stadion. Pa ne samo to, sčasoma mu je uspelo priti tudi do sektorja s slovenskimi navijači, s katerimi se je na vsak način želel srečati. Kar je bilo edino srečanje, ki je zanj prišlo v poštev. "Ne bo govoril, celo z menoj ne želi. Rekel mi je, da ni nobenih možnosti za kaj takega," nam je po tekmi, ko smo posebnega obiskovalca želeli srečati, pojasnil naš novi novinarski prijatelj.
So se pa zato razgovorili novi navijaški prijatelji privrženca Ljubijankićevega kluba Omiya Ardija, ki so z nepričakovanim gostom preživeli nadvse zanimivo poldrugo uro. "Bil je zelo prijazen, skupaj smo navijali za Slovenijo in prinesel nam je tudi posebna darila," so pojasnjevali v en glas in kazali okrog glav zavezane trakove, kakršne so v času druge svetovne vojne nosili japonski samomorilski piloti.
Da, sloviti kamikazi. Zagotovo do zmage – je v japonščini pisalo tudi na teh priložnostnih, na katerih je bilo ob obeležju moderne Japonske (na tistih medvojnih je bilo obeležje pozneje propadlega cesarstva) tudi ime Zlatan in ki so med zvestimi navijači slovenske izbrane vrste kajpak postali prava uspešnica. "Nosili jih bomo tudi na naslednjih tekmah," so dejali. "Izvolite, vzemite enega," pa so enega ponudili celo nam, a tako posebnega darila nismo mogli sprejeti.
Njim bo prišlo precej bolj prav, mi pa smo namesto tega vzeli nekaj minut zelo specifični zvezdi večera, ki resda ni stopila na igrišče, a zaradi tega ni razočarala svojega gosta. Pozdravil ga je, nam pa zaupal še eno zanimivo podrobnost. Na zadnji klubski tekmi pred reprezentančnim premorom je taisti navijač razvil transparent z napisom Pridem v Litvo, in če slovenski nogometaš tedaj še ni bil prepričan, ali gre za kakšno šalo, je japonski mladenič mislil zelo resno.
