Poškodba buri duhove - kaj pomeni za Dončića, Lakerse in Slovenijo?

Ta novica bi pred časom zvenela povsem drugače, tudi glagol izgubiti bi imel popolnoma drugačen pomen. O vseh seveda vse najlepše, nihče nikomur nikoli ne sme privoščiti nič slabega, športniku poškodbe še najmanj. A ko se je Los Angeles zbudil v dan tekme z Indiano, prve od petih zaporednih domačih, si ni bil čiso na jasnem, kaj nas si misli o usodi Bahamca.

Ayton je brez dosežene točke v Denverju odigral štiri minute, preden je odšel v garderobo in se ni več vrnil. Razsežnosti poškodbe bodo znane tam nekje okoli tekme v soboto zgodaj zjutraj po slovenskem času, razplamtele pa so se že - sicer zaradi svoje bogokletnosti previdne - razprave o tem, ali bi daljša odsotnost muhastega centra sploh predstavljala posebej slab novico za Lakerse in njihove ambicije.

Razlogov za take razprave je več. Nihče seveda ni pozabil - ravno nasprotno -, kako je Ayton pred nekaj tekmami povsem izgubil živce in dal jasno vedeti, da se v tej ekipi in s temi soigralci ne počuti dobro. Za nameček je to dal vedeti v svojem grobem slogu in v marsikomu zbudil občutek, da bi v Los Angelesu naredili najbolje, če bi ga takoj postavili povsem na hladno. Niso ga, da ne bi stvar počila preveč, so ga pa opazno umikali.

Rasla je predvsem vrednost delnic Jaxsona Hayesa, ki je po marsikaterem kriteriju postal de-facto prvi center ekipe in v tej vlogi tudi zelo zadovoljil analitike. Ter jih navdušil v Denverju, ko je dobil polno vlogo prvega moža pod obročema in odigral morda celo svojo najboljšo tekmo sezone. Sploh v napadalnem smislu, morda ni bil idealen mož za to, da bi v končnici pokrival Nikolo Jokića.

Kakorkoli, malce je ob mnogih drugih vidikih poraza v Koloradu ostalo skrito, da so na tekmi, na kateri se je poškodoval Ayton, imeli tako dobrega centra kot že dolgo ne. In seveda to hitro odpre kakšno od tistih previdnih razprav. Recimo z vprašanju, ali bodo zaradi Aytonove nesreče lahko Hayesu dali še bolj pomembno in jasno določeno vlogo - ter ali ne bo to za ekipo celo bolje. Nam pa se ob tem seveda porodi še kakšna dodatno sebična misel.

Že tako ali tako nas seveda najbolj zanima - in nihče nam tega ne more zameriti -, kaj je bolje in najbolje za Luko. Z Aytonom se je sicer izjemno trudil, a v zahvalo dobil skrajno neprimerno obnašanje. Hayes pa je od dobesedno prvega dne eden njegovih najljubših v LA-ju in mu bolj odgovarja tudi po slogu igre. Tudi za slovensko reprezentanco dodatne minute in akcije tega dvojca ne bi bile niča slabega.

Seveda v celi zgodbi ostaja dejstvo, da je Hayes v lanski končnici povsem izginil in da je tudi zato Los Angeles tako zelo nujno potreboval in iskal novega centra. Da je vzel Aytona, v danih ramerah ni bilo napaka - vsekakor pa v pričakovanju novih potez in sprememb na tem področju izboljšani Jaxson tudi za play-off v marsikaterih očeh obljublja in obeta več ko (ponovno) brezvoljni in nejevoljni DeAndre.<