Luka ni bil na kakšnem maščevalnem pohodu, je pa spet kazal, kako noro napako je naredil Dallas.
Zanimiva so bila čustva, ki so se prepletala v dvorani crypto.com v Los Angelesu, kjer je prvič v tej sezoni in prvič, odkar imajo tukaj prenovljenega in povsem njihovega Luko Dončića, gostovali vsem nam tako zelo dobro znani Dallas Mavericks. Na prav neverjeten način sta šla z roko v roki nastrojenost proti gostom in naklonjenost tistim, ki imajo pri njih prav poseben status.
V resnici je tako, da Los Angeles ne mara Dallasa zaradi vsega tistega, kar je naredil njihovemu Luki. A po drugi mora obstajati tudi neka oblika precej nenavadne hvaležnosti, saj brez taistih dejanj bivših in še vedno aktualnih vodilnih mož franšize iz Teksasa taisti Dončić sploh nikoli ne bi bil njihov. Realno si ga namreč tukaj nikoli niso mogli niti želeti, kaj šele obetati.
Bu in aplavz
Težko si je ob tem čisto dobro razložiti, zakaj jo je z res izrazito buuuu nastrojenostjo celo najbolj skupil Cooper Flagg, ki je v zgodbo prišel pozneje in postal prvi izbor Dallasa na naboru v čudni kombinaciji slabih rezultatov na koncu lanske sezone ter nerealne sreče z žrebom. Z najstnikom imajo očitno tu nekaj težav, pa tudi - na primer - s trenerjem Mavericksov Jasonom Kiddom.
Na drugi strani sta izjemno prisrčen aplavz dobila Max Christie in predvsem dolgoletni Lakers Anthony Davis, ki so ju bili v Los Angelesu pripravljeni žrtvovati. Čeprav so vsi enotni, da je bil Luka tega vreden, pa je spoštovanje do Davisa (proti svojim Lakersom je igral sploh prvič od odhoda), njegovega odnosa, prispevka k naslovu prvakov leta 2020 in še česa res izjemno. Vse ostalo pa seveda pripada Luki, ki je z vsako tekmo bolj deležen podpore na ravni legend.
Taka je bila tudi otvoritve akcija tekme, ko je Dončić nanizal nekaj preigravanj in podal nad obroč LeBronu Jamesu, ki je zabil čez glavo v nazaj. Dvorana je bila takoj na nogah, vendar pa stvari nato niso šle tako eksplozivno naprej. Dallas je bil žilav, Luka je motorje ogreva počasneje kot proti Clippersom, izjemno nerazpoložen je bil po otvoritveni bravuri James.
Vroči Austin Reaves
Nekaj časa je stvari pod kontrolo držal zadnje čase res izjemni Austin Reaves, sprva nekoliko nervozni Luka pa ni več kazal take nastrojenosti proti bivšemu klubu kot v prejšnji sezoni (čeprav je izbor glasbe na ogrevanju morda namigoval na zamero). Pustil si je čas, dolgo celo zelo malo metal, potem pa zaigral v svojem slogu in bil po treh četrtinah že pri 30 doseženih točkah.
Reaves je bil medtem na pragu te meje, pocčsi, res počasi se je priključil tudi James - predvsem sta skupaj z Luko delila zelo dobre asistence. In počasi, res počasi je po obdobju vodstva Dallasa raslo vodstvo gostiteljev. Ob tem velja omeniti, da je Luka kar nekajkrat pošteno nadigral Flagga v neposrednem boju in vsakršno pričakovanje, da bi sicer zelo nadarjeni fant v Dallasu lahko takoj (ali kadarkoli) bil novi Luka, je bilo čista utopija.
Kakorkoli, po običajni pavzi na začetku zadnje četrtine se je Luka parket vrnil ob že kar 35 točkah super vročega Reaves, a tudi ob žilavem Dallasu, ki se ni in ni pustil premagati ter je bil povsem zraven. Dokler ni bil več. Ni to bila neka Lukova eksplozija, bolj njegova tekma na povprečno izjemnih obratih ob zares fantastičnem Reavesu in dejstvu, da je v vseh pravih trenutkih skupaj stopila celotna ekipa. Za končnih 129:119 ob Dončićevih 35.
