Luka Dončić si je v noči na soboto po slovenskem času poškodval gleženj, a moral čakati skoraj polnih 24 ur, da so mu šele globoko v noči na nedeljo po slovenskem času pregledati vezi in ostale strukture z magnetno resonanco. Ves ta čas Dallas ni vedel, za kakšno poškodbo gre, kako močno lahko Luka obremenjuje nogo in kako naj poteka ekspresno okrevanje. Tudi te ure negotovosti bi bile lahko zelo pomembne pri vprašanju, ali bo lahko zaigral že nocoj.
In kaj se je v mehurčku v Orlandu dogajalo. "Želim si, da bi vedel, kako je z njim. Želim si, da bi vedel že zdavnaj," je tarnal Rick Carlisle, ko je čakal na pregled, ki je nato 24 ur po poškodbi pokazal, da gre za blag zvin in da ni poškodovana nobena od struktur. "Želim si, da bi vedel že zdavnaj, toda zapletlo se je z aparaturo za magnetno resonanco," je dejal Carlisle. Po domače povedano, zadeva je crknila. Pokvarila se je. Ni je bilo mogoče uporabiti.
Kar ne bi bilo nič takega, če to ne bi bilo življenje v mehurčku. Igralca torej ni bilo mogoče odpeljati ven, mašine prav tako ne in nikogar ni bilo mogoče pripeljati noter. Z vsemi protokoli je trajalo celo večnost, preden so vsi testirani in razkuženi napravo uspeli popraviti in so Luko lahko pregledali.
