Zgodilo se je tako, kot se stvari zgodijo v sanjah. Ne v tistih, ki jih prevečkrat uporabljamo kot metaforo za vse mogoče, temveč v pravih, v najbolj srčnih in intimnih. Bilo je kot v tistih sanjah, ko si hkrati najbolj na svetu želiš, da bi bilo res, in veš, da ne more biti res. Le da je tokrat bilo res. Prizor je v nekaj minutah preplavil Združene države Amerike, obkrožil svet in našel pot v številne slovenske domove. A nekaj je videti tak ali drugačen posnetek, če ste bili v nedeljo zvečer kjerkoli drugje kot v dvorani American Airlines Center v Dallasu, nekaj povsem drugega, nepredstavljivo drugega pa je bilo stvar v domovanju Dallas Mavericksov doživeti iz prve roke. Na lastne oči, na lastna ušesa, na lastne naježene dlake. Ko se je iz zvočnikov, ki so po stari ameriški navadi med tekmo lige NBA namenjeni vsem mogočim traparijam (tokrat med drugim dirki v plazenju dojenčkov, ki so jih spodbujale in porivale evforične mame), oglasila Zdravljica, je bilo, kot da bi ameriški cirkus dobil ves smisel tega sveta. Produkcija dogajanja v dvorani je poslala dva snemalca, ki sta si pripravila najboljše mogoče kadre slovenskih navijačev, in ko so ti po nejeveri, ki je nekaj časa dajala tudi nas, ugotovili, kaj se dogaja, se je dogajalo nepredstavljivo. V melodiji in besedi je donela slovenska himna, slovenski navijači so stali in peli z razpetimi zastavami, glavni semafor na stropu dvorane je prizore na najboljši mogoči način kazal vsem, veličastno piko na – brez kančka pretiravanja – spomeniški i pa je postavila osrednja ameriška športna televizija Fox. Njen superzvezdnik Jeff Skin Wade (srednje je vzdevek, po katerem ga poznajo vsi) je v neposrednem prenosu trenutke, v katerih je igrala slovenska himna in so slovenske zastave polnile ameriške domove, izkoristil za veličasten nastop, ki je vse skupaj odpeljal v dodatne višave. Pri čemer si brez kančka lažne skromnosti moramo vzeti zasluge, ki nam po vseh kriterijih tega sveta pripadajo. Sloviti Wade je namreč vse zamisli za resnično epski vložek pred občinstvom za nekaj deset Slovenij dobil v pogovoru, ki si ga bomo zapomnili za vedno in ki se je zgodil kakšni dve uri pred začetkom tekme.
Zvezda Skin in slovenske zvezde
Včeraj smo pisali o tem, da smo se udeležili druženja Dallasovega trenerja Ricka Carlisla s predstavniki ameriških medijev pred tekmo – kar je že vrsto let v ZDA praksa, ki predvsem televizijskim in spletnim medijem odločilno pomaga pri prepričljivem živem spremljanju obračuna. Ameriški kolegi si ne znajo predstavljati, da bi morali take ali drugačne neposredne prenose opravljati brez svežih tik pred zdajci pridobljenih informacij iz prve roke. Toda tokrat brce v mravljišče ni predstavljala kakšna Carlislova informacija, temveč naše, trenerju Dallasa namenjeno vprašanje o tem, kako cenjeni strokovnjak gleda na veličasten slovenski obisk. Najbolj pomembni ameriški mediji so v slovenski odisejadi prepoznali zgodbo večera, in čeprav ne morem trditi, da so v navezi z vodstvom Mavericksov poskrbeli za predvajanje Zdravljice v zanje idealnem trenutku, njih zagotovo ni presenetila. 'Skin' Wade osebno bi verjetno poskrbel za vse mogoče kompenzacije, če bi vaš poročevalec postavil ceno za video, ki smo ga nekaj ur pred tekmo posneli pred dvorano in ki je bil v nedeljo zvečer kajpada uspešnica na naši spletni strani. Navijanje in skandiranje velike skupine slovenskih navijačev pred glavnim vhodom v dvorano je ameriške kolege preprosto sezulo. Ker smo po duši vse prej kot zaslužkarji, pa smo si dušo rajši napolnili s podarjanjem posnetka, dajanjem vseh mogočih informacij in potem z ogledom resnično zgodovinskega dela Foxovega prenosa. Da so vašega poročevalca izpostavili poimensko, medtem ko ga je kazala kamera, je še najmanj (če sta le videli žena in mama!) pomembno. Vrhunec vrhuncev je Foxovo predvajanje himne, ki se je prepletalo z objavo našega posnetka izpred tekme, objavo vseh razpoložljivih informacij o navijačih iz Slovenije in napovedjo njihovih aktivnosti v naslednjih dneh. Foxovi vložki so resnično nekaj, kar morate najti in imeti. Česa takega resnično še ni bilo, in seveda Wade ne bi bil Wade, če na podlagi podobe spremljajočega dogajanja ne bi začel sam zase in daleč od vseh z Dončićem govoriti ravno o 'rock star' (kot je njegov status poimenoval cenjeni kolega) časti, ki ga je doletela. "Ne morem verjeti, zame je to nepredstavljivo. Toliko ljudi, ki so prišli iz Slovenije v Dallas ... To je tako zelo posebno, tako zelo posebno," je razlagal Luka.
Kaj bi bila Zdravljica brez Sive poti?
Seveda po tem, ko je to tako zelo posebno zadevo nagradil z nečim zelo posebnim na igrišču. Da je prav posebej motiviran, je bilo jasno od prvega napada, ko je živalsko zabil in ob tem dobil še prosti met. Toda nato si je na eni strani morda celo preveč želel, na drugi strani pa je bil Dallas proti odličnemu Portlandu povsem razglašen. Tekma je bila tri četrtine videti, kot da bo s svojo odsotnostjo zanimivosti, kaj šele dramatičnosti stvari malce pokvarila, a je Luka stvari v zadnji četrtini vzel v svoje roke. Odločilne trojke, sijajna igra na obeh straneh igrišča, skupno 28 točk, predvsem pa – potem ko je Dallas v drugem polčasu zaostajal že za 16 – zmaga za točko proti realno boljšemu nasprotniku. Na velikansko navdušenje slovenskih navijačev, ki so stvar v zaključku zadnje četrtine vzeli tako, kot da zmago lovi slovenska reprezentanca. In tako tudi dočakali zaključno sireno za uspeh Dallasa, ko so bile kamere ponovno usmerjene v slovenske zastave, šale in drese. A tudi pripravljene na naslednje dejanje, ki je bilo predvideno po programu, vendar je doživelo ... hm, nikakor ne padca v vodo, precej bolj zelo razumljivo predstavitev. Zaradi izjemno natrpanega programa je Dallas malodane v celoti odpovedal praktično vse medijske aktivnosti in bil dobro uro po tekmi že na letalu proti Houstonu, s tem pa je bil Luka postavljen v nadvse neprijeten položaj. "Moram iti, res moram iti," je po mikrofonu povedal množici slovenskih navijačev, ko je stopil prednje in jih pozdravil. "Obljubim pa, da bomo vse nadoknadili v sredo po tekmi proti Miamiju." Skupina se po doživetju v Toyotini dvorani v največjem teksaškem mestu vrača v Dallas na obračun z ekipo Gorana Dragića, Dončićeva obljuba pa je zvenela tako srčno in prepričljivo, da razpoloženja ni poslabšala, temveč ga je celo izboljšala. Kar je na najboljši mogoči način spoznal najboljši country klub v središči Dallasa in sijajni pevec, ki je zabaval nedeljske obiskovalce ob kilah pečenega mesa. Slovenci so ta imenitni lokal napolnili do zadnjega kotička, z glasbenikom pa so se zelo hitro sporazumeli, da zna on igrati Country Road, oni peti Sivo pot in da je kombinacija idealna. Ter skorajda enako nepozabna kot Zdravljica v dvorani.
