Besedo odkril nam bo zameril, četudi smo jo postavili v narekovaje in jo zapisali kot simpatičen dramaturški dodatek. No, ne bo nam je zares zameril, a bi rajši videl, če bi se ji izognili. Toda glede na to, da se pogovarjamo o človeku, ki je kot prvi naredil nekaj zelo konkretnega zaradi tedaj še otroško super nadarjenega Luke Dončića, bomo to besedo obdržali. Sploh ker so ameriški kolegi, ki jih je zgodba o prvem trenerju, njegovem prihodu v Dallas in njegovih pogledih na kratkotrajnega varovanca navdušila čez vse meje, pri tovrstnih opisih šli še dlje.
Kolikor ga poznamo, je njegov glavni cilj ne zbujati pozornost. Kolikor ga poznamo, je ob pogledu na pričujoče vrstice sicer ponosen, a vse prej kot navdušen. Kolikor ga poznamo, bi na tehtnici izbiranja med enim in drugim verjetno rajši videl, da teh vrstic ne bi bilo. In ko govorimo ′kolikor ga poznamo′, govorimo v pravem pomenu tega izraza. Najbolj pravem. Čeprav je danes v službi Košarkarske zveze Slovenije in čeprav je bil svoj čas naš kolega, nekoč celo sodelavec, je v Dallasu povsem zasebno. Celo povsem v lastni režiji: sovpadanje njegovega obiska tega teksaškega mesta z obiskom rekordno velike skupine slovenskih navijačev je popolno naključje, v katerem je imel vse okrog potovanja najprej urejeno on. Kot gost Dallas Mavericksov, a z izrecno željo ne preveč izstopati in stvari ohraniti v družinskem krogu srčne izbranke, s katero je tukaj na pikico delovnem in nadvse sproščujočem oddihu. Pa vendar ne zgolj kot velik košarkarski navdušenec in oboževalec Luke Dončića – celo zelo daleč od tega. Mavericks so ga z vsemi vstopnicami, prepustnicami in dovolilnicami – med drugim tudi za spremljanje vseh aktivnosti slovenske navijaške skupine, ki se je najavila pozneje – sprejeli zato, ker gre za človeka, ki je v Sloveniji – prav tako nehote – zelo veliko pozornosti zbudil že med zlatim evropskim prvenstvom v Turčiji. Brezovec je bil tisti srečnež, ki je kot mladi, nadobudni košarkarski trener kot prvi dobil v roke še bolj mladega, še povsem otroško rdečeličnega in še bolj nadobudnega Dončića. Kot je pred kratkim zapisal eden od najbolj cenjenih slovenskih košarkarskih novinarjev, je vse, kar je sledilo Lukovemu prvemu prihodu na trening, postalo urbana legenda. Brezovec je namreč v ustvarjanju danes enega največjih košarkarskih draguljev sodeloval le toliko, kolikor je bilo treba za nekaj iskrenih priznanj. Da ga nima česa naučiti. Da bi se moral učiti povsem drugih stvari, kot se počnejo na treningih devetletnikov. In da kot nekajkrat boljši, absurdno izstopajoči talent na teh treningih nima kaj početi. Vse skupaj je torej trajalo toliko časa, kolikor je bilo potrebno za klic tja, kamor je Dončić že tedaj spadal. V svet, daleč stran od sveta vrstnikov.
Bolj ameriško pač ne more biti
"Seveda imaš pri ukvarjanju z otroki v vsaki generaciji kakšnega, ki izstopa bodisi zaradi nadarjenosti bodisi zaradi fizičnih prednosti. V Lukovem primeru ni šlo za tak primer. Fant je bil že kot devetletnik preprosto v nekem vzporednem vesolju in najbolj pošteno od mene je bilo, da sem mu pomagal takoj priti bliže tistim, s katerimi se je tedaj lahko primerjal. In to so bili nekaj let starejši nadarjeni igralci," je povedal Brezovec, ki je vse prej kot želel postati, a je tu v Dallasu najbolj logično postal oblegana ameriška medijska atrakcija. Oblečen v simpatično majico z napisom 'step back like Luka' (v prostem prevodu nekako 'naredi korak nazaj kot Luka') in s spremljevalci, oblečenimi v barve slovenske košarkarske reprezentance, ni izstopal v množici Slovencev. Vendar ko so se ameriški kolegi začeli ukvarjati z vsem, kar je bilo (in bo) v teh dneh v Dallasu slovenskega, so izbrskali marsikaj o marsikom. O Brezovcu pa vse, kar so potrebovali in kar ga je pahnilo v središče njihovega zanimanja. Sloviti CBS se je zelo hitro uspel dogovoriti za spektakularen intervju v praznem American Airlines Centru po srečanju Dallasa in Portlanda, temu intervjuju pa smo smeli prisostvovati – in mu priznati, da je bil v vseh pogledih vreden več, kot če bi Brezovcu nekaj vprašanj postavili sami. Ob poznavanju Američanov si verjetno lahko predstavljate, kaj jim pomeni zgodba o prvem trenerju devetletnega Dončića, o njunih čustvenih prizorih pred letom in pol v Istanbulu in o zdajšnjem snidenju v Dallasu. Naj je Brezovcu všeč ali ne, bolj ameriška zgodba ne more biti že sama po sebi. Ko ji dodaš tisti zelo zelo resnični element urbane legende o ekspresnem pošiljanju v višje kategorije otroka, ki je bil groteskno preveč nadarjen za svoje vrstnike, pa malodane trka na vrata Hollywood. Oziroma (za zdaj) sloviti CBS, ki je hotel vedeti in izvedeti vse, njegov markantni novinar pa je v tipičnem tukajšnjem slogu najprej požiral informacije, nato pa še besede, s katerimi ga je sogovornik v intervjuju več kot navdušil. Pa ne samo njega – status precej širše, ameriške urbane legende že dobiva primerjava, s katero je Brezovec postavil Dončića v kontekst, ki je Američane povsem šokiral.
Žoga bo vedno njegov švicarski nož
Na vprašanje, kako daleč in kako visoko Luko njegov prvi trener vidi v nadaljevanju kariere in do kakšnih višav mladega Slovenca lahko pripelje njegova zdaj že mitska nadarjenost, je Brezovec izstrelil nekaj, kar je Američane figurativno (morda pa celo ne zgolj figurativno) sezulo. "Luka je kot MacGyver. Če je ta znameniti lik, ki se je znal rešiti vedno in iz vsega, imel svoj švicarski nož, ima Luka košarkarsko žogo. Žoga je njegova igrača, njegovo veselje, njegova služba in njegova rešitev za vse težave. Ne znam si predstavljati, kako daleč lahko pride, če bo pridno delal in še naprej užival na tak način," je Brezovec nasmejal ameriškega televizijskega zvezdnika na drugi strani mikrofona, ki je tudi od nas, ostalih prisotnih, želel vedeti: "Od kod, hudiča, je človek potegnil MacGyverja?" Kar precej smeha je sprožilo tudi skupno ugotavljanje odgovora na to vprašanje, saj smo ameriškemu kolegu pojasnili, da za nas MacGyver vendarle ni tako antična zgodovina kot zanj, ki mu je Brezovec pričaral vrnitev v otroštvo. Da slovenske televizije v pomanjkanju sredstev za nakup novih vsebin rade vrtijo celo tako stare in zlizane zadeve, smo mu pojasnili in nekaj malce manj lepe resnice v teh dneh opevanja naše države zagotovo ni škodilo. Sicer pa se je Lukov prvi trener s svojim varovancem v nedeljo zvečer na kratko srečal, si izmenjal objeme in se dogovoril za snidenje v naslednjih dneh, ko bo imel Dončić več časa. Dončić, čigar glavna prednost je po besedah njegovega prvega trenerja to, da v marsikaterem pogledu danes ni nič drugačen, kot je bil kot desetletnik: "Košarko dojema na enak način kot otrok, kot igro. Uživa, svetijo se mu oči, igra se. To ga dela tako zelo posebnega, zaradi tega bo, tudi ko bo starejši, vedno imel veliko tovrstnega navdiha. Ob tem pa je rojen vodja, rojen zmagovalec, živi za dokazovanje. Malo me je sicer presenetil, ker je v tako kratkem času v NBA dosegel tako zelo veliko, a morda me je vendarle presenetil manj kot mnoge druge," je Brezovec še povedal CBS-u in nekaj malega dodal nam, ko smo skupaj sledili slovenskim navijačem preživet najbolj slovenski večer sredi Dallasa. Večer, ki je prav tako že postal urbana legenda in kjer bi za spoprijemanje z vsemi dobrotami teksaškega žara potrebovali svojevrstnega MacGyverja.
Spodaj si lahko ogledate tudi videoposnetek intervjuja. Če se vam ne prikaže, ga lahko vidite TUKAJ.