Košarkarji Miamija bodo v noči na četrtek odigrali prvo tekmo v sezoni 2015/16, v domači dvorani bodo gostili Charlotte. Po medlem pripravljalnem obdobju, v katerem so imeli na osmih tekmah komaj polovični izkupiček, trikratni prvaki predvsem upajo, da bodo začetek nove sezone pričakali zdravi. Virus, ki se je naselil v njihov tabor je v posteljo kot zadnjega položil tudi Dragića, ki je svojo osmo sezono v ligi NBA pričakal s povprečnimi 6,7 točkami in 3,7 podajami na tekmo. Vendar ne gre dvomiti, da slovenski organizator igre ne bo ujel pravega ritma in povezal soigralce, ki sicer zdaj že tradicionalno sodijo v krog favoritov za naslov.
Medtem ko iščejo pot do dobre košarkarske forme, člani Miamija ne skrivajo svojega navdušenja za nogomet. Ta jih predvsem povezuje in krepi ekipni duh v garderobi, kjer si – tako kot tudi na klubskem avtobusu – radi ogledajo nogometne tekme iz evropskih igrišč. In tako kot vsi Zemljani razpravljajo, kdo je boljši: Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo. Obenem se veselijo projekta gradnje profesionalnega nogometnega kluba v Miamiju, nad katerim bdi David Beckham in ki naj bi se ligi MLS priključil v letu 2017.
GOGIJU POŠKODBA PREPREČILA NOGOMETNO KARIERO
"Super je, da želi Beckham narediti nogometno ekipo v Miamiju. Jaz bi gotovo hodil na tekme. V ligi MLS, ki raste, je veliko dobrih igralcev, kot Andrea Pirlo v New Yorku, Didier Drogba v Montrealu ali Kaka v Orlandu. V Miamiju je tako veliko nogometnih navijačev, da se čudim, kako da še nima svoje ekipe," je razlagal Dragić, ki je bil v rosnih letih najprej nogometaš in še potem košarkar. Če ne bi med otroško igro dobil neprijetno rano na nogi in če ne bi bila njegova mama zaskrbljena, bi bržkone ostal v nogometu. Glede na svojo motoriko in splošno športno nadarjenost bi nemara danes igral za enega od vrhunskih evropskih nogometnih klubov. Tako pa se je zapisal košarki, kar je kajpak tudi zelo v redu.
Nogometno znanje je v določeni meri prenesel tudi po koše. "Ko igraš nogomet moraš veliko predvidevati, med tekom moraš razmišljati, kam boš podal žogo. In podati jo moraš pred soigralca, ki teče in ne neposredno proti njemu. V košarki je podobno, še posebej v protinapadih. Ta občutek sem dobil med igranjem nogometa."
Dragić je kot Ljubljančan seveda privrženec Olimpije, pred leti je iz rok takratnega športnega direktorja Milenka Ačimovića prejel dres s svojim imenom in zeleno–beli navijaški šal. Kot pravi bo ljubezen do nogometne žoge prenesel na svojega sina Matea: "Ko bo nekoliko večji, ga bom naučil nekaj potez."
DENG IN NJEGOV ARSENAL
Tudi Deng ima poseben odnos do nogometa. Kot otrok ga je igral v Sudanu in Angliji, kjer je po prebegu z družino odraščal. Včasih je s fanti brcal kar teniško žogico ali pa takšno, ki so jo naredili s prepletenimi nogavicami. Včasih so balon prekrili z brisačo in vso gmoto prelepili z lepljivim trakom. Deng, ki je seveda igral na mestu napadalca, je v šolski nogometni ekipi celo tako izstopal, da je prejel vabilo v angleško U-15 reprezentanco. Vendar v istem času se je znašel tudi na seznamu angleške mladinske košarkarske izbrane vrste in slednjo je tudi izbral.
Deng je goreč navijač Arsenala in vsakič ko topničarji izgubijo, mora prenašati zbadljivke soigralcev. Ko je igral za Bike iz Chicaga, se je spoprijateljil z igralci tamkajšnjega nogometnega moštva Fire in jih tudi bodril na tekmah.
