"V naših glavah ni bilo možnosti, da ne bi bili evropski prvaki," nam pove Đorđe, eden od tisoč, morda dva tisoč, po njihovih ocenah pa celo več Srbov, ki so v teh dneh bodisi iz matične domovine bodisi iz različnih evropskih držav pripotovali v Latvijo. Nekateri že za tekmo osmine finala, še več na paket tekem četrtfinala, polfinala in finala. In medtem ko so tisti, ki so prišli prej, Srbijo videli igrati vsaj enkrat ter v živo doživeli polom proti Finski, je šok za druge še večji.
"Imamo vse - plačane letalske karte, hotele, celo vnaprej najete lokale. In vstopnice. A šli smo na pot, ko je Srbija že izpadla. Neverjetno, prava nočna mora - a najbrž smo si krivi sami," priznavajo, da so bili očitno preveč samozavestni, podobno kot njihova superzvezdiška, tudi skozi priprave nedotakljiva in neustavljiva reprezentanca. "Ste videli tekmo v Beogradu? Srbija bi Slovenijo lahko premagala za 50, bilo je prav mučno. Zdaj ste vi v četrtfinalu, mi pa ... No, poglejte nas," razlaga, a je stvar v resnici še hujša. "Veste, praktično vsi smo imeli vstopnice za tekme, ki so bile predvidene za zmagovalko naše predtekmovalne skupine. Nato je bila zaradi poraza proti Turčiji Srbija v skupini druga in smo vsi kupili - nov paket kart za druge tekme."
Da, stvar je taka. Množica Srbov, večina lastnikov dveh paketov vstopnic za različna križanja izločilnih bojev in ne duha ne sluha o kakšni srbski reprezentanci, ki je - bodimo iskreni - za glavno favoritinjo veljala tudi v očeh marsikoga od nas. "In to ni nogomet, da bi te vstopnice zdaj lahko prodali. Dvorana ni nikoli polna, nič ne moremo - je, kar pač je," tožijo. A poskušajo tudi imeti nekaj od preostanka turnirja in svojih nesrečnih vstopnic. "Kdo bi si mislil, da nas bo toliko imelo karte za tekmo ... Gruzija - Finska. Šport je res čudo. Toda imamo plan. Gruzijce seveda s klopi vodi srbski trener Aleksandar Džikić in nič mu ne bo jasno, ko se množično pojavimo v dvorani v polni navijaški opremi in s srbskimi trobojkami navijamo zanj," so nam razkrili, kaj načrtujejo. In navijanje za Slovenijo? "Seveda navijamo za Slovenijo. Za Luko Dončića, on je naš. No, saj veste, brez zamere," izstrelijo kot iz topa. Nobene zamere. Seveda je naš in tudi četrtfinale je - naš. "Za zdaj Slovenija še ni na tekmi, za katere imamo karte - novih pa res ne mislimo kupovati, razumite nas," se smejijo, mi pa seveda razumemo. "A če zmagate Nemčijo, se to spremeni, za vaš polfinale seveda imamo karte." In če bi bila tekma Gruzija - Slovenija: za Džikića ali za Luko? "Za Luko!" so praktično soglasni!
