V dneh našega poročanja iz Katovic, kjer se je Slovenija borila v okviru skupine D in si tudi izbori nastop v izločilnih bojih v Rigi, ste si lahko prebrali številne - drznemo si reči - zanimive prispevke. In zagotovo vas je navdušila Wiktoria Lunska, prelestna mladenka z daljnega poljskega severa, iz Gdynie, ki si za cilj zastavila prostovoljno skrbeti za slovensko reprezentanco in ji je to tudi na fantastičen način uspelo.
Košarkarska sodnica (dobila je tudi nagrado za najboljšo sodnico leta na Poljskem), ki je pred tem delala na nekaj manjših košarkarskih dogodkih, je imel veliko željo delovati v slovenski ekipi kot lokalna atašejka, zanimala je ni nobena druga ekipa in opravila je izjemno delo. Kogarkoli boste vprašali - na simpatično Wiki, kot so jo klicali, so se lahko vsi zanesli. Njena predanost in profesionalnost pa sta bili resnično izjemni - tako zelo, da ko smo jo vprašali, ali je prosila za avtogram Luke Dončića, skorajda ni razumela vprašanja.
"Vzeli so me za svojo, za del delegacije, celo na večerjo so me povabili - nikoli ne bi prosila za kaj drugega, to je več od vsega," nam je vzneseno dejala, a seveda so v slovenskem taboru zelo dobro vedeli, kako deluje srce mladenke. Vedno pozornemu predstavniku za stike z javnostmi Gregi Brezovcu ne uide nobena beseda - verjemite, preverjeno vsak stokrat - in v ekipi so hitro organizirali nekaj, po čemer si jih bo 21-letna Wiktoria, ki je tudi poljska reprezentantka v košarki 3 na 3, še dodatno zapomnila.
Oni so - tako kot mi - odšli v Rigo, njej pa je ostalo precej več kot avtogram.
Dobila je namreč Dončićev slovenski dres s podpisi vseh na kultni številki 77. In navdušeno ga je pokazal na družabnih omrežjih, hkrati pa tako čudovito zaželela Sloveniji čim več uspeha v izločilnih bojih. "Good luck, Brates," je zapisala, pri čemer je kombinacija angleščine in vokativa, sedmega sklona srbščine, v katerem brat postane brate, zares neprecenljiva.
Vse skupaj seveda lahko vidite spodaj in priznati morate, da se ob videnem človek hitro razneži.
